V času pregledov iztekajočega se leta, ko se spominjamo pretresljivih dogodkov v tem letu, se bomo letos ozrli tudi na manj izpostavljene glasbenike in glasbenice, ki jih je bilo v Sloveniji vse prej kot malo.

V skupino "očem bolj nevidne glasbe" bi lahko uvrstili večino domačih glasbenih založnikov, ki v povprečju objavijo 1–4 digitalne glasbene izdaje (povprečje sicer ruši neodvisna založba ŠOP Records s 43 izdajami v letu 2023), in veliko večino samozaloženih ali na spletu objavljenih skladb, ki končajo na portalih, kot so YouTube (z videovsebino), Bandcamp (z okrašeno podobo spletne strani) ali pretočni servisi (kot so Spotify, Apple Music, YouTube Music in drugi).

V tem prispevku ne bomo iskali razlogov, zakaj je tako, temveč bomo izpostavili nekatera glasbeno zaokrožena dela v Sloveniji aktivnih glasbenikov, ki smo jih z entuziastičnim posluhom raziskovali v letošnjem letu. Vabljeni k branju!

The Canyon Observer: Figura (KAPA Records)
“Levo, desno, levo, desno / Kam me pelje pot / V glavo, na glavo / Popelji me proč.”

The Canyon Observer so letos uresničili dolgo pričakovan projekt združitve težkokitarskega hrupa z akustičnimi glasbili – godalnimi elementi in pihali – in v razširjeni 10-članski zasedbi ustvarili album, naslovljen Figura. “Figura poskuša redefinirati entiteto skupine kot živo formo, ki ne obstaja zgolj samo kot rigorozna, sklenjena celota,” sta zapisala glasbenik kritik Jaša Bužinel in član zasedbe Gašper Letonja ob izidu plošče. “Osnovno estetsko izhodišče je bilo različne glasbene tradicije, od klasične glasbe, avantgarde 20. stoletja in free jazza do nojza in drugih nišnih glasbenih zvrsti, združiti z ekstremno kitarsko godbo v glomazno, a mestoma tudi nepričakovano subtilno zvočno gmoto, ki obstaja na skrajnem obrobju (po)znanega.” Zahteven projekt z izvirnim avtorskih pečatom jim je uspelo predstaviti v polni zasedbi le februarja v Španskih borcih.

Smedja in Smetke: Smetobolje (Samozaložba)
“Velik je časa, a mau je življenja. Zato zafilej si ga s čim več norenja.”

Če The Canyon Observer predstavljajo eno, na robu hrupa ustvarjeno glasbeno skrajnost, pa ob njo lahko umestimo obujeno intenzivno glasbo, t. i. “powerviolence”. Ne bomo pametovali glede njenega snovanja, dejstvo pa je, da združuje veliko kitarskih “ekstremnejših” zvrsti – od sodobnega hardcore punka do grind cora. Eden od njenih zastavonoš je zagotovo glasbenik ostrih besed in ustreznih besednih iger Smedja in Smetke oziroma Matic Medja, ki je letos izdal vsega 14 minut dolg album Smetobolje. “Eno glasnejših grl aktualnega preroda domače hardcore scene, ki ga na krilih nove generacije z zadovoljstvom opazujemo zadnja leta,” so ob recenziji Smetobolja zapisali v tedniku Mladina.

Uryan: Vol. 1 (Založba Radia Študent)
“Lahko čutim, kako se bodo stvari spremenile na bolje, lahko čutim tvojo žalost, kako se pretaka skozme.”

Letos bi se lahko vprašali, kam so izginile klasične kitarske skupine, ki igrajo preprost, zabaven ali udaren rock. Moonlee Records, največji založnik neodvisne kitarske glasbe, letos ni podprl nobene nove zasedbe z območja širšega Balkana, zato pa so bolj odmevali ritmi melodij iz Slovenj Gradca. Za Založbo Radia Študent je decembra novoustanovljena zasedba Uryan, katere motor predstavljajo aktivisti mladinskih glasbenih iniciativ na Koroškem, izdala svoj prvenec s preprostim naslovom Vol. 1, na katerem obudi spomine na melodično garažno godbo iz 90. let s pečatom tamkajšnjega prodornega producenta Coryja Hansona, ki je pomagal pri stvaritvi tega albuma. Ko bo zasedba Uryan utečena še na odru, se bomo lahko pohvalili z odlično lokalno garažno skupino.

Saša Spačal: Anatomy of a Symbiosis (Kamizdat)
“Poslušalska izkušnja, ki omogoča širši prenos intrinzičnih sporočil in načinov bivanja v svetu, ki ga prikliče.”

Med albumi, ki mejijo na konceptualno umetnost in glasbeno umetnico, izstopa najnovejši album intermedijske umetnice Saše Spačal z naslovom Anatomy of a Symbiosis, ki je ozvočila mikrobiološke procese. “Na površini poslušamo zvočni artefakt razpadajoče simbiotske vezi med talnimi bakterijami Rhizobium trifolii in rdečo deteljo Trifolium pratense, ki jo je povzročil človeški poseg z vnosom dušikovih gnojil, s čimer je odpravljena potreba po tem malo verjetnem in krhkem sodelovanju, ki se je razvilo v globoki preteklosti, skrito pred človeškim znanjem s svojim makročasovnim okvirom in mikrolestvico, zakopana v zemljo,” je v spremnem besedilu pojasnil Brandon Rosenbluth. “Sonifikacija biološkega procesa” nudi meditativno zvočno izkušnjo in nam približa zvoke narave z motečo človeško intervencijo v njenih največjih podrobnostih.

SsmKOSK: 610a: notranji petki (Zvočni prepihi)
“Sanje, izgubljene v krvi in transferjih.”

Med izstopajočimi izdajami ne gre spregledati nove izdaje Blaža Božiča, prejemnika letošnje Jenkove nagrade za pesniško zbirko Mleček, žbunje: grobovi v njem, ki je lani izšla pri Centru za slovensko književnost. Predani humanist in jezikoslovec pod imenom SsmKOSK ustvarja že skoraj desetletje, njegova letošnja plošča 610a: notranji petki, založena pri Zvočnih prepihih, pa na zbran in dodelan način dopolnjuje njegovo kreativno delo. “SsmKOSK predstavlja edinstven projekt, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v širši regiji. Ideje, ki jih Blaž Božič realizira z novim izdelkom, so pionirske, avantgardne, če želite. Za ploščo 610a: notranji petki mu je uspelo spojiti dva zelo različna svetova v šest skladb, ki so produkcijsko in kompozicijsko spolirane do zadnje podrobnosti,” je ob zadnjem albumu zapisala recenzentka Radia Študent Sara Šabjan.

Blaž: Are You a Player (Beton Records)
“Oda vsem ljudem, ki izumljajo in širijo svoje ideje.”

Za enega od kreativnih presežkov je letos poskrbel glasbenik, skladatelj in producent Blaž Gracar s svojim novim zaokroženim albumom Are You a Player. Njegovo glasbeno udejstvovanje v zadnjih letih smo lahko spremljali predvsem na gledaliških odrih, saj je od leta 2018 prispeval glasbo za številne predstave Žige Divjaka, nazadnje za predstavo Bodočnost, ki bo slovensko premiero doživela februarja v MGL-u, in indie-rock zasedbi Lelee, kjer se je prvič preizkusil v vlogi klaviaturista v širši glasbeni zasedbi. Are You a Player pa je dokaz, da se Blaž najbolj ustvarjalno še vedno počuti v samostojni vlogi in da mu kot navdušenemu snovalcu iger zlepa ne zmanjka idej. Album “je himna ustvarjalcem vsakršnih koli umetnosti po vsem svetu, je oda vsem ljudem, ki izumljajo in širijo svoje ideje, in je tudi žgečkljiv hiphoperski poziv vsem drugim producentom, naj tudi oni raziskujejo oddaljene zmožnosti elektronske glasbe”, so zapisali ob izidu plošče pri založbi Beton Records.

Samo Kutin: Prostor XI: Harfe (Zavod Murmur)

Ana Kravanja & Elizabeth Harnik: Vrtinci minljivosti (Creative Sources Recordings)

Ana Kravanja & Vitja Balžalorsky: Spomini slane puščave (Zavod Sploh)

Iztok Koren: Praznina (Torto Editions)

Člani zasedbe Širom, Samo Kutin, Ana Kravanja in Iztok Koren, ene najprepoznavnejših novejših slovenskih zasedb v tujini, so po lanskem uspehu ob izidu albuma Utekočinjeni prestol preprostih letos objavili svoje samostojne glasbene podvige. Ana Kravanja je objavila albuma dveh sodelovanj, ki ju je posnela v lanskem letu in ki širijo spekter njenih zvočnih raziskovanj: Vrtinci minljivosti z avstrijsko umetnico Elizabeth Harnik in Spomini slane puščave s kitaristom Vitjo Balžalorskim. Multiinstrumentalist Iztok Koren je pri londonski založbi Torto Editions izdal drugo samostojno ploščo z naslovom Praznina, “ki je nastal kot posledica iztiska blokirane kreativne energije, in sicer v okoliščinah, ko bi morala zasedba Širom odpotovati v Sarajevo in tam ustvarjati glasbo za gledališko predstavo Bordel Eden režiserke Mirjane Medojević”. V enem majskem dnevu je v osamljeni koči v zasavskih hribih posnel album Praznina, ki se je po poznejšem dogovoru vseeno uporabil v predstavi Bordel Eden. Vse skladbe na albumu je odigral Iztok Koren in ji posnel brez nasnemavanja na dveh vrstah bendža, gembriju, električni kitari, modularnem sintetizatorju, efekt pedalih, kontaktnih mikrofonih, tolkalih, jeklenem bobnu in balafonu.

Sorodno Korenu je tudi Samo Kutin posnel svojo novo samostojno ploščo v okviru glasbeno-snemalnega cikla Prostor zavoda Murmur. Album z naslovom Prostor XI: Harfe je bil posnet na treh lokacijah na kraškem robu in v njegovem zaledju, na Petrinjskem Krasu. “Spontana dramaturgija ptic, konjev, žab, čričkov, oddaljenega vlaka in bližajoče se nevihte postane navdih za improvizirane napeve in hkrati enakovreden del glasbe same. Zvoki strun se stkejo z zvoki iz okolja, narava z izvajalcem.” Tako Koren kot Kutin kot somišljenika poudarjata spontano naravo snemanja na terenu in prostorsko zaznamovano glasbo, ki nudi potop v glasbene stvaritve narave in glasbenikov, ki ustvarjajo v sobivanju z njo.

Eating Sports: Giorni Sportivi (Založba Radia Študent)

Bop en Bras: Jezen času kamna (Jazz Cerkno Records)

Iz goriške regije v zadnjih letih spremljamo številne zasedbe, gibanja in podvige nekdanjih učencev glasbene šole Zlatka Kaučiča, ki je letos dopolnil 70 let. Tudi v letošnjem letu najdemo plošči, ki izstopata po svojem navihanem značaju in avtorskem pristopu h glasbenemu ustvarjanju in inovativnih rešitvah v (zunaj)žanrskih okvirih. Bop en Bras je mednarodni projekt Urbana Kušarja, bobnarja in tolkalca, čigar prvenec Jezen času kamna zaokrožuje novoustanovljeno rezidenco za glasbenika v sklopu festivala Jazz Cerkno. Festival zadnja leta dejavno zapolnjuje diskografsko luknjo na področju džeza, Kušarjev izraz, ki se giblje na presečišču novega džeza in etna s številnimi glasbenimi in geografskimi vplivi, pa odlično razširja trenutno zbirko izdaj.

Druga zasedba z raziskovalnimi goriškimi in drugimi glasbeniki, katere prvenec je letos zapisan na glasbenem nosilcu, pa je album Giorni Sportivi zasedbe Eating Sports. Kvartet na albumu izvrstno (z)meša instrumentalne tradicije, ki segajo od džeza prek funka do progresivnega rocka in tvorijo dolgometražec, poln zabavnih in nenavadnih aranžmajev za pravi medgeneracijski konglomerat.

Jure Pukl Anorok: Melt (Whirldwind Recordings)

Domen Cizej: Introducing (Clean Feed)

Od domačih izdaj sodobnega džeza smo prisluhnili dvema, ki vsaka s svojim mednarodnim pečatom prikazuje nove mejnike in sodobne smernice. Tolkalist Domen Cizej je letos poleti na Jazz Festivalu Ljubljana predstavil obsežen debi, ki šteje kar pet albumov, posnetih v solistični izvedbi ali pa z različnimi zasedbami. Ambiciozen album se vzpostavlja kot standard sodelovanja v koprodukciji Inštituta .abeceda in založbe Clean Feed, saj smo sorodno izdajo ujeli že lani ob izidu dela Introducing: Miha Gantar. “Introducing: Domen Cizej je suveren izdelek, na katerem lahko zasledimo raziskovanje in eksperiment, vendar predvsem na transakcijski ravni, in ne toliko v vsebini,” je zapisal recenzent Jan Kopač za Radio Študent.

Druga impresivna izdaja pa je album Melt kvarteta Anorok slovenskega saksofonista Jureta Pukla, ki je jeseni letos izšla pri založbi Whirldwind Recordings. Nasnel je veliko prenesenih temperamentnih in z občutkom odigranih skladb, ki odražajo notranji nemir ob stiski zunanjega sveta, kar albumom tovrstnega žanra ne uspe pogosto. Album s slavnimi gosti je nekdanji Prešernov nagrajenec priredil tudi v elektronski različici, ki doda še eno avtorsko plast temu glasbenemu izdelku. V januarju prihodnje leto načrtuje promocijsko koncertno turnejo tega albuma, s katerim bo najprej nastopil na Japonskem, mesec pozneje pa bo v originalni postavi predstavljal album tudi v Evropi.