London Lions so v sredo osvojili Stožice (85:92) in zmajem zadali 16. poraz na 17 tekmah. Kakor koli se bo sezona razpletla v drugih tekmovanjih, bo imela veliko evropsko črno piko, saj je ljubljanski klub s slabimi rezultati in neprepričljivimi igrami veliko razočaranje Evropskega pokala, kjer je bil še pred dvema letoma pretendent za naslov, zdaj pa je drugo sezono zapored na dnu svoje skupine, letos celo zadnji v celotni konkurenci.

Igralci ne najdejo prave vloge

"Spet smo imeli v enem trenutku drugega polčasa deset točk naskoka in se je prednost prehitro stopila. Prišli smo v izenačeno končnico. Oni so bili v tistem trenutku razigrani, mi pa znova ne. To je nek obraz sezone v Evropskem pokalu. Nekje je težava. Preprosto se ne vzpostavi ta kemija. Igralci ne najdemo vloge, v kateri bi lahko najbolje igrali. Moramo delati dalje in priti v zaključek sezone bolje pripravljeni ter tako odigrali Ligo ABA in državno prvenstvo," je povedal Blažič, ki je bil z 28 točkami, ko je šestkrat zadel za tri, zelo razigran, a premalo za uspeh svojega moštva.

Sorodna novica Cedevita Olimpija sezono končala brez evropske zmage v Stožicah

Ko je Cedevita Olimpija pred dvema letoma igrala najboljšo košarko, odkar sta se združila ljubljanski in zagrebški klub, napolnila dvakrat Stožice, kar je največji dosežek v času delovanja skupnega projekta, in v izločilne boje Evropskega pokala vstopila kot eden favoritov, je blestela s hitro igro. Nekaj časa je imela takrat celo najboljši napad tako v Eurocupu kot v Ligi ABA, trenerji tekmecev pa so ob srečanjih s slovenskimi prvaki poudarjali, kako težko je braniti zmaje, ko nasprotniku hitro "stečejo v hrbet". Glavno orožje je bila tedaj ofenzivna moč, toda tudi obramba ni bila slaba, saj sicer ne bi mogli biti tako uspešni v tranziciji. Če je bila po tisti sezoni celo možnost vstopa v Evroligo, pa je zdaj ljubljanska ekipa na dnu drugega evropskega razreda.

Letos ima Cedevita Olimpija zelo slabo obrambo, saj v Evropskem pokalu prejme skoraj 92 točk na tekmo, veliko težav pa ima tudi z napadalnim ritmom. Je ekipa, ki ukrade najmanjše število žog, tekmeci pa jih proti njej izgubljajo najmanj med vsemi v drugem rangu evropskega tekmovanja. Povprečno doseženo število točk so zmaji precej popravili z zmago nad Hamburgom, ko so jih dali 114, toda malo točk dosegajo iz tranzicije, napad pa je sicer že vso sezono precej nepovezan z nizkim številom asistenc in precej izgubljenih žog, enodimenzionalen oziroma predvidljiv. Ko jim uspe izpeljati nekaj uigranih lepih napadov, pa hitro sledi padec v igri in se znova zatečejo k individualnim akcijami. Po takšnem scenariju so izgubljali kar nekaj tekem v Evropskem pokalu, ko so v zaključkih obračunov delali napake, tekmec pa je odigral bolj zrelo in iz taktičnega vidika dovršeno končnico.

Padec koncentracije vodi v serijo napak

"Enostavno pade koncentracija. Ko je pritisk, ko smo vroči in sodnik nekaj ne zapiska, kot bi si želeli, odzovemo se čustveno in gremo iz nekih sistemov, ki nam odgovarjajo. To je naša težava. Tudi proti Londonu smo imeli tri ali štiri protinapade, kjer je bilo že prej dogovorjeno, da če ni čista situacija, se zaustavi in postavi cel napad. Pa smo šli trikrat ali štirikrat brezglavo in dali nasprotniku možnost, da nas je na drugi strani takoj kaznoval. To te psihično preprosto ubije. Serija napak je pri nas vedno problematična. Ne naredimo ene ali dveh in potem presekamo oziroma zaustavimo. Ko gremo enkrat v napake, je kot plaz. Preprosto je to rak rana cele sezone, tudi, odkar sem jaz tu," je dejal Zoran Martić, ki je z novim letom prevzel zmaje.

"Ko sem prišel, sem izpostavil obrambo, skok in neko kontrolo igre. Recimo, da smo v nekaterih stvareh boljši. Tudi proti Londonu smo v končni fazi bili. 20 minut je bilo lahko rečem, da vse to na visoki ravni. Naša glavna težava je, da preprosto nimamo ali koncentracije ali pa telesne pripravljenosti, da bi to zdržali vseh 40 minut. Kakovostnejše ekipe, ko se nam zalomi, to znajo kaznovati. 11 napadalnih skokov smo tokrat imeli v prvem polčasu in smo na ta način kontrolirali rezultat. Nasprotnik ni imel protinapadov, kar je njegova glavna kakovost. Tudi met z razdalje smo dobro kontrolirali. Potem pa dve minuti ali celo manj dekoncentracije. Ne vem, kaj se takrat zgodi," je dodal 58-letni Celjan.

Ob natrpanem urniku s številnimi potovanji je prejšnji trener Simone Pianigiani kar nekajkrat poudaril pomanjkanje treningov, zanesljivi viri pa so večkrat dejali, da so bili ti kratki in z nizko intenzivnostjo. Morda je prav to razlog za težave s pripravljenostjo in velike oscilacije v igri, ki sta jih poudarila tako glavni trener kot kapetan. Ko se temu doda še pomanjkanje kemije v garderobi, o čemer je govoril Blažič, pa je slab rezultat logična posledica. Sicer trenerska menjava ni prinesla želenega zasuka. Še naprej gre sezona po ustaljenem scenariju. Po nekaj dobrih predstavah, kot sta bili na primer proti Zvezdi in Igokei v zadnjem mesecu, sledijo slabe igre in porazi proti ekipam, ki so na papirju precej slabše.

Slaba prva sezona novega cikla

Pred dvema letoma je sezono Cedevita Olimpija rešila s kadrovskimi rošadami. Po prihodu treh okrepitev se je rezultatska krivulja strmo dvignila navzgor, vstop v sezono pa je bil predtem slab in odraz neposrečenega poletnega kadrovanja. Tudi lani, namesto da bi nadgradila uspešno zgodbo, ni imela srečne roke pri sestavi moštva, ki je nato v primežu težav s poškodbami, ki sicer tudi letos zmajevemu gnezdu niso prizanesle, konkretno zaostalo za rezultati predhodne sezone. In zgodba s kadrovskimi potezami se je ponovila tudi pred letošnjo sezono. Klub je sicer po besedah vodstva začel nov cikel, toda prva sezona, ko bi se morali vzpostaviti temelji za nadaljevanje, je dobila klavrno evropsko sliko.

Ko je Emil Tedeschi vstopil v skupen ljubljansko-zagrebški projekt, je računal na večjo podporo domačih pokroviteljev, ki pa so v večji meri zmanjšali vložek, namesto da bi ga po prihodu hrvaškega mecena še povišali. Po koncu lanske sezone je poudaril, da ima klub jasno vizijo, toda glede na kadrovanje in sestavo moštva, je za zdaj težko vidna. Odločili so se za popolno prenovo ekipe, razbili so domače jedro zasedbe in se tako odrekli Zoranu Dragiću in Alenu Omiću, s katerima so podaljšali pogodbi leto poprej. Izkušena košarkarja sta na mizo dobila le eno ponudbo – prekinitev sodelovanja in proste roke pri iskanju novega kluba.

Omić glavni kandidat za Matkovićevo zamenjavo

Medtem ko je center odšel, pa dolgoletni reprezentant pogodbe ni prekinil in je ostal član Cedevite Olimpije, čeprav zanjo ni igral. Direktor kluba Davor Užbinec in trener Pianigiani v izjavah, ko sta pojasnjevala, zakaj Ljubljančan ne igra, nista bila enotna. Večkrat smo slišali, da je letošnji proračun manjši kot v preteklosti. Precej naivno je tako izpadlo vodstvo, ki ni predvidelo drugačnega razpleta, kot ga je načrtovalo, in možnosti, da Dragić ne bo sklenil sodelovanja z drugim klubom in bo ostal pod pogodbo. Namesto da bi mu ponudili še kakšno drugo rešitev, je vztrajalo in plačevalo košarkarja za neigranje. Po treh mesecih sezone se je nato priključil treningom, zdaj tudi igra, kmalu pa se mu bo v garderobi, kot kaže, pridružil še Omić, ki je glavni kandidat, da zakrpa vrzel po odhodu Karla Matkovića v Ligo NBA.

Če je klub zmanjšal proračun, je nenavaden zajeten vložek v glavnega trenerja. Klub je pripeljal priznanega strokovnjaka, toda poteza ni obrodila sadov. Zdaj ima tudi prekinitev pogodbe finančne posledice, kot jih je letos na primer že imela enaka poteza s Seanom Armandom. Po Pianigianijevih besedah je klub načrtno v ospredje porinil najmlajše igralce. Zato naj bi se tudi odločil odreči izkušenim domačim košarkarjem, toda vseeno je pripeljal številne tuje okrepitve podobnega emša, hkrati pa še vprašljive kakovosti. Armand na primer je prišel po sezoni, polni težav s poškodbami, hitro pa je bilo jasno, da gre za strel v prazno. Večina tujih okrepitev nasploh ni prinesla želene dodane vrednosti.

Hollatz podpisal v Ljubljani, a pristal v Carigradu

Večkrat letos je bila težava pri organizaciji igre. Cedevita Olimpija je stavila na Justusa Hollatza, toda nadarjeni nemški košarkar je, potem ko je že podpisal pogodbo v Ljubljani, odšel v Carigrad k Efesu. Sicer gre za posojo, a jasno je, da to ni bila odločitev slovenskega kluba. V nemoči je nato kot zamenjavo pripeljal Nikolo Radičevića, ki je nekoč veliko obetal, toda poškodbe so terjale davek in srbski košarkar, ki je le še bleda senca nekoč na naboru Lige NBA izbranega upa, ima težave z igranjem na tej ravni. Brez dvoma bi bila domača alternativa ravno tako, če ne bolj učinkovita. Glavno dirigentsko palico je prevzel Justin Cobbs, ki ni več na isti ravni, kot je bil, ko je Olimpiji težave povzročal v dresu Cedevite ali Budućnosti. Poleg tega je Američan, čeprav je v zadnjem obdobju dvignil število asistenc, a hkrati tudi napak v končnicah tekem, v prvi vrsti "koš igralec" in ne slovi kot košarkar, ki bi znal dobro razigravati soigralce.

Užbinec je ob naštevanju mladih igralcev, ki so nosilci projekta, vedno omenil tudi Amadouja Sowa in DJ Stewarta, ki sta na evropskih parketih še neizkušena. Jasno je, da se na Američanih – Sow je Malijec, a je košarkarsko "odrastel" v ZDA – težko gradi, saj za večino evropski klubi predstavljajo le epizodne postaje. Sow je zaradi poškodbe že končal sezono in medtem tudi prekinil pogodbo s klubom, a tudi pred nesrečno poškodbo ni upravičil vloge nosilca, ki mu je bila namenjena. Stewart je dokazal, da premore individualno kakovost predvsem v igri ena na ena, verjetno pa bo že po enem letu zapustil Stožice. Zanimanje zanj se je vzbudilo tudi v Evroligi, za kar pa mora še konkretno napredovati. Brez dvoma je veliko prostora za napredek v obrambi in delovanju znotraj sistema.

Ozek izbor kakovostnih igralcev pod košema

Lestvica:                             
PARIS                     17 16  1 33 
HAPOEL TEL AVIV           17 12  5 29 
LONDON LIONS              17 12  5 29 
JOVENTUT                  17 10  7 27 
BEŠIKTAŠ                  17  9  8 26 
PROMETEJ                  17  9  8 26 
------------------------------------- 
WOLVES VILNIUS            17  7 10 24 
REYER VENEZIA             17  7 10 24 
TOWERS HAMBURG            17  2 15 19 
CEDEVITA OLIMPIJA         17  1 16 18 
                                      
Napreduje šest ekip. Prvi dve se uvr- 
stita neposredno v četrtfinale.

Težave so v obrambi obroča, ko na parketu ni Matkovića, ki je med zmaji letos pustil najboljši vtis. Dobro je izkoristil minutažo in zdaj bo skušal izpolniti otroške sanje v New Orleansu. Ob podhranjenosti na visokih položajih hrvaški center nima kakovostne menjave. Aleksander Šaškov je lani pustil dober vtis pri Iliriji, toda zanj je za zdaj to še prevelik kakovosten preskok. Shawn Jones je imel nekaj prebliskov, kar pa je bilo vseeno premalo, da bi lahko govorili o pravi okrepitvi. Ne nazadnje gre za igralca, ki ni izstopal niti, ko je igral za Split.

Kar se tiče domačih igralcev, je Blažič vodilni strelec. Po vseh težavah, ki jih je imel lani v Turčiji, marsikdo ni pričakoval, da bo kapetan po vrnitvi tako učinkovit. Dragić je z ekipo en mesec, v njegovi igri pa je prisotnih še veliko nihanj. Jaka Klobučar, ki bo letos dopolnil že 37 let, je dobil le drobtinice, jasno pa je, da so najboljša leta za njim. Gregor Glas, ki je v preteklosti dokazal, da je dober ostrostrelec, ne najde pravega ritma. Zaradi sodelovanja na svetovnem prvenstvu je izgubil dragocen trening, pri Cedeviti Olimpiji pa za zdaj še ni dobil prave vloge. Prevečkrat nato v želji po dokazovanju poskuša stvari reševati na silo. Rok Radović z borbenostjo in pravim pristopom korektno, a brez presežka opravlja svojo nalogo. Na drugi strani pa ravno ta žar, ki ga premore Domžalčan, pogrešamo pri Luki Ščuki, ki se na parketu večkrat izgubi oziroma zadovolji z vlogo statista.