V približno 180 državah po svetu vsako leto v drugem tednu februarja, letos je to 6. februar, praznujemo dan varne rabe interneta. V dnevih prej in potem RTV ponuja veliko izobraževalnih vsebin z namenom ozaveščanja.

Risanke so namenjen otrokom, a pozor: ni vseeno, kdaj in kje jih otrok gleda

"Naloga staršev je, da izberejo primerne vsebine, se pravi, da ni nasilnih risank in da ima otrok časovno omejen čas. Zelo pomembno je tudi, da starši umestijo čas gledanja risank v ritual oziroma dnevni ritem družine. Kar se pa tiče uporabe zaslonov, kot je televizija v primerjavi s tablico ali mobilnim telefonom, se mi zdi televizija mnogokrat varnejša. To pa zato, ker so vsebine tam skrbno izbrane. Načeloma so to kakovostni programi, ki vsebujejo tudi opozorila, za koga je vsebina primerna," pravi pediatrinja Anja Radšel.

Digitalno pametni 2 izhaja iz osebnih izkušenj in vsakdanjih družinskih situacij in vprašanj

"Pravijo, da je televizija od vseh digitalnih naprav še najvarnejša. Z gotovostjo lahko trdim, da so vsebine, ki jih na RTV-ju ponujamo našim najmlajšim gledalcem, pa tudi starejšim, res kakovostne in premišljeno izbrane pod budnim uredniškim očesom. Ravno zaradi tega, da bi staršem to sporočili in jih dodatno motivirali, da bi nas spremljali, smo ustvarili serijo Digitalno pametni 2," je razložila Martina Peštaj.

Gre za serijo kratkih videovsebin, ki so namenjene staršem in jih spodbujajo k razmišljanju o uporabi zaslonov. Mateja Leban, novinarka, voditeljica in glavna akterka teh vsebin, je še dodala: "Želeli smo si, da se smernice aktualne Zdravniške zbornice Slovenije čim bolj dotaknejo tistih, ki so jim namenjene, torej staršem. Najprimernejši koncept se nam je zdel izhajanje iz osebne izkušnje. Tega sem se lotila kot mama dveh deklic, torej iz osebne izkušnje. Obravnavamo res konkretna vprašanja, npr. kdaj otroku kupiti prvi telefon, koliko zaslonov je še dovolj, katere vsebine so primerne za katere starosti, kje jih iščemo, kako je z zdravjem oči. Želeli pa smo tudi poudariti, da se nam je kot staršem težko vedno držati vseh teh smernic, ampak da je prav, da starši vedo, kaj je prav in kdaj stvari zaidejo izpod nadzora."

Naša družba je prežeta z uporabo zaslonov

Živimo v digitalnem svetu, ki nam zna življenje močno olajšati, žal pa tudi otežiti, saj se lahko pojavijo različne zlorabe, goljufije in vzorci vedenja, za katere nikoli zares ne moremo vedeti, katera oseba jih izvaja. "Otroci imajo možnost, da spremljajo informacije indiferentno, se pravi posamezno. To pomeni, da niso vedno starši, strokovnjaki ali učitelji tisti, ki bi jim žugali, kaj smejo in česa ne smejo. Tukaj je zelo pomembno, da dobijo priložnost, da se sami srečajo z določeno vsebino, z vprašanjem in da sami razmislijo, kaj to pomeni, kaj čutijo do tega. Morda na takšen način z njihove strani pride do pobude, da se pogovorijo o neki stvari s starši ali med seboj, torej s prijatelji in vrstniki," je poudarila Anja Radšel.

Kaj se dejansko dogaja, ko spremljamo zaslone?

Pediatrinja je še dodala, da smo evolucijsko tako narejeni, da za svoje dobro počutje in duševno zdravje potrebujemo neko skupnost, torej drug drugega. "Družabno omrežje bo vedno, kakor koli obračamo, samo skupina, ki nam ne more dati tistega pravega občutka skupnosti, ki pa ga nujno potrebujemo. To vse poteka v podzavesti. Leta 2023 je potekala tudi raziskava, s katero se je pokazalo, da približno dve tretjini staršev iz Slovenije že pozna Smernice za uporabo zaslonov in jih tudi uporablja. Je pa res še nekaj: otroci, še posebej predšolski otroci in pa pozneje šolarji, se največ naučijo z zgledom. Tukaj je zelo pomembno, kako torej delujejo starši s svojim vedenjem in ne le skozi besede in navodila. Vprašati se moramo torej, kolikokrat neka naprava prekine stik med nami in otrokom. Prav tako priporočam, da ko smo z otroki v naravi in kakšni čakalnici, da jim ne damo pametnih naprav z namenom, da jih gledajo in se kratkočasijo. Otrok potrebuje tudi izkušnjo čakanja in da ni vsak trenutek prežet z digitalnimi vsebinami. Bolje jih je zamotiti s kakšnimi igrami prstov, pesmicami in podobno. Kot rečeno, gledanje risank in preostalih vsebin naj bo družinski ritual, ki je znan in vnaprej določen," je razložila Anja Radšel.

Andraž Pöschl, odgovorni urednik Kulturnega in umetniškega programa Televizije Slovenija, in Danijel Poslek, odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija, sta poudarila, da TV Slovenija z namenom ozaveščanja tematike o digitalni varnosti pripravlja veliko različnih vsebin za vse generacije, vključno za starše mladoletnih oseb in otrok, ki so zaradi premalo izkušenj z digitalnim svetom velikokrat v pasteh nevarnosti spleta.

Oddaje in vsebine bodo zajemale vprašanja, povezana z digitalno varnostjo, odvisnostjo od digitalnih medijev ter premišljeno rabo tehnologije, vse pa bodo zbrane tudi na spletni strani Živ žav za starše in mentorje, od 1. do 10. februarja pa bodo na voljo tudi na različnih platformah RTV-ja (radijske, televizijske oddaje in spletni prispevki).

Dan varne rabe interneta je letos 6. februarja

Ker družbeno aktualna problematika zasluži dodatno, poglobljeno in ciljnemu občinstvu prilagojeno obravnavo, bo na programu Televizije Slovenija tudi posebna pogovorna oddaja z naslovom (Ne)varni: Digitalno odvisni, ki bo še dodatno osvetlila obravnavane teme, vodila jo bosta Tina Antončič in Dino Subašić. Na sporedu bo na sam dan varne rabe interneta, 6. februarja ob 17.10 na TV Slovenija 1. Podobna tematika bo tudi na Prvem programu Radia Slovenija, in sicer v oddajah Svetovalni servis ter Studio ob 17.00.

Tuji dokumentarci

V okviru projekta bo tudi več tujih dokumentarnih filmov na temo varnosti in opozarjanja na pasti v digitalnem svetu:
- 1. 02. 2024, TV Slovenija 1 ob 21.05: Dekliška druščina, švicarska dokumentarna oddaja,
- 6. 2. 2024, TV Slovenija 1 ob 20.35: Zasvojeni s tehnologijo, španska dokumentarna oddaja,
- 8. 02. 2024, TV Slovenija 2 ob 20.00: Ujete v medmrežju, češko-slovaška dokumentarna oddaja,
- 9. 02. 2024, TV Slovenija 2 ob 21.00: Učinek Tiktoka, britanska dokumentarna oddaja.