Za ženski akt, ki ga je certificiral umetnostni zgodovinar Ferdinand Šerbelj, se ocenjuje, da ga je Ivana Kobilca (1861–1926) ustvarila v 20. letih preteklega stoletja. Leon Pogelšek je medije seznanil z zgodbo, kako so nedavno odkrili to umetnino. Sliko je namreč našel njegov kolega iz ene od ljubljanskih galerij in jo kupil za "zelo smešen znesek", tedanji lastnik namreč ni pomislil, da bi lahko šlo za delo Ivane Kobilca.

"Nekdo jo je našel, dal na spletni portal Bolha, na katerem jo je videl moj kolega in pomislil, da bi bilo to lahko nekaj dobrega, ter jo kupil," je pojasnil. Pogelšek je nato sliko naključno opazil pri svojem kolegu, ki ga je povprašal za mnenje. Takrat je pomislil, da bi bila to lahko Kobilčina stvaritev.

Pred restavratorskimi posegi precej zanemarjena in umazana slika
Pogelšek je poudaril, da je bila slika precej zanemarjena in umazana, zato jo je njihov restavrator očistil. Najdena je bila prepognjena v mapi in so jo morali zravnati, kar je bil po njegovih besedah najtežji del. Nanosi barve so zelo tanki, a barva na srečo ni popokala in odstopila.

Na sliki je nekaj drobnih retuš, a na nepomembnih mestih. Nekoč je bila slika od nekod izrezana. Ker slika ni bila napeta, so bile na platnu vidne luknjice od žebljičkov, ki so pričale o tem, da je bila nekoč napeta na podokvir. Sliko so "dublirali" in napeli na nov podokvir, je še pojasnil Pogelšek.

Muzejski svetnik, sodni izvedenec in cenilec za likovno umetnost Ferdinand Šerbelj, tudi nekdanji kustos v Narodni galeriji, si je po Pogelškovih besedah akt najprej ogledal že pri njegovem kolegu. Že takrat se je strinjal, da bi bilo lahko to delo Ivane Kobilca. Nato je naredil primerjavo z njenimi drugimi znanimi deli in ugotovil, da so res našli njeno stvaritev, kar je tudi zapisal v izvedenskem mnenju.

"Akt sedečega dekleta z rokami, dvignjenimi v zatilje, najprej pritegne pozornost zaradi profesionalne izvedbe. Ne gre za dokončano delo, ampak za študijo, pri kateri slikarka niti ni imela ambicije do zaključne izvedbe. V slikarstvu Ivane Kobilce namreč ne poznamo likovno dokončanega ženskega ali moškega akta," je mogoče prebrati v njegovem izvedenskem mnenju. Nadalje je zapisal še, da so "taka nedokončana dela v pomenu študije pri Kobilci redki primeri, saj jih doslej poznamo le v treh 'izvedbah', ki datirajo v leta pred prvo svetovno vojno". Po njegovem mnenju "slika spada v nekoliko poznejši čas, verjetneje v 20. leta, za kar je najboljši kažipot nedokončani portret Otona Župančiča ali portret Ljubljanski meščan". To delo lahko "uvrstimo v opus Ivane Kobilca," je sklenil Šerbelj izvedensko mnenje.

Postavitev akta, ki spominja na pin-up modele iz ZDA
Po Pogelškovih besedah že značilnosti same slike pričajo, gre je to res stvaritev Ivane Kobilca. Slikarski slog je identičen kot pri njenih delih, ki jih hranijo v zbirki Narodne galerije in drugih zbirkah. Poudaril je še, da je v spodnjem delu platna črka x, podobna je tudi na nekaterih njenih drugih slikah. Meni, da je to v resnici na hitro narejen slikarkin podpis oziroma črka k. Ni pa znana identiteta upodobljenke na aktu. Pogelšek domneva, da bi bila to lahko katera od slikarkinih prijateljic.

Praznina okoli akta je tipična za nemško slikarstvo od leta 1905 pa do 20. let preteklega stoletja. Sama postavitev akta spominja na pin-up modele, kot so bili po prvi svetovni vojni značilni v ameriški množični kulturi, v kateri so se podobe zapeljivih deklet znašle ne le na naslovnicah revij, temveč tudi kot okras na avtomobilih in letalih.