Takšni prizori ob reki Ryck so zagotovo vplivali na slikarstvo nemškega romantičnega slikarja Casparja Davida Friedricha (1774–1840). Gotovo jih je videl neštetokrat, saj je ob reki Ryck preživel velik del svojega življenja; predvsem mladost. Pot od njegovega rojstnega Greifswalda do baltske obale je dolga približno 6 kilometrov in v svoji idili kar sili k romantičnim občutjem.

Slika Stopnje življenja (Die Lebensstufen, 1835) je pozno delo Casparja Davida Friedricha in je zagotovo tudi odraz dejstva, da je velik del življenja preživel ob Baltskem morju. Je tudi samorefleksija, saj naj bi bil osrednja figura Caspar David Friedrich sam, drugi liki pa njegova žena in otroci. Friedrich velja za slikarja, ki je svoje figure pogosto usmeril s hrbtom proti njegovemu pogledu, kar v tem primeru velja tudi za osrednjo figuro moškega v dolgem (verjetno krznenem) plašču. Še posebej zanimiv je motiv otrok s švedsko zastavico.

Rojen na ’Švedskem’
Greifswald, kjer se je Caspar David Friedrich rodil 5. septembra 1774, je bil tedaj del Kraljevine Švedske, ki so ji deli Pomorjanskega in Mecklenburga pripadli po tridesetletni vojni. Med njo, natančneje leta 1630, so švedske sile vstopile v Vojvodino Pomorjansko. Greifswald so Švedi obkolili 12. junija 1631 in mesto se je predalo štiri dni kasneje.

Ohranjena rojstna hiša
Kaj se je tedaj dogajalo z družino Friedrich, ne vemo. Vemo pa, da je rojstna hiša Casparja Davida Friedricha že obstajala vsaj leta 1765, ko jo je na dražbi kupil njegov oče Adolph Gottlieb Friedrich. Ta ni bil rojen v Greifswaldu, ampak v Neubrandenburgu. V Greifswald pa se je priselil zaradi primanjkovanja proizvajalcev lojenk in mila. Kupil je torej hišo, ki je ohranjena še danes. V njej je bila delavnica za izdelovanje mila in sveč, danes pa je v stavbi Muzej Casparja Davida Friedricha.

A Friedrichova rojstna hiša ni edini ohranjeni ’grajeni’ spomenik, ki govori o umetnikovem življenju. Če od reke Ryck skoraj pri ustju zavijete na desno, čez nekaj časa zagledate ruševine opatije Eldena. To je Friedrich upodobil na znameniti sliki Opatija v hrastovem gozdu (1809–1810). Večkrat je bilo izraženo mnenje, da jo je treba gledati in razumeti v paru s sliko Menih ob morju (1808–1810). Zato ne preseneča, da se je o sliki opatije večkrat govorilo z drugim naslovom: Pogreb meniha v hrastovem gaju.

Upodobitev Friedricha samega?
Obstajajo različne razlage obeh del. Verjetno je, da je Friedrich s tema deloma naslikal pokrajino prehoda v posmrtno življenje. Sam je razlago podal v nekem pismu. Začenja jo s pisanjem o tem, da slika veliko sliko, ki "naj bi upodabljala skrivnost groba in prihodnost. Kar je mogoče videti zgolj v verovanju, končnemu vedenju človeka pa bo vedno ostalo skrivnost: jaz sem to, kar želim upodobiti in kako želim to upodobiti, je na določen način uganka."

Zanimiva je anekdota, povezana z obema slikama, da naj bi njun odkup spodbudil petnajstletni pruski kronski princ Friedrich Wilhelm IV. Njegov oče, ki ga menda umetnost ni kaj dosti zanimala, je kljub zaradi vojn ’prazni’ pruski zakladnici privolil v nakup. Kronskega princa je drugače kot njegovega očeta umetnost zanimala bolj kot vojskovanje in politika. Možna razlaga za privolitev v nakup je, da sta bili sliki mišljeni kot tolažba, saj je smrt matere, kraljice Luise, Friedricha Wilhelma IV. zelo prizadela. Vedeli, ali je to zgodovinska resnica, verjetno nikoli ne bomo.

Okoli ob baltski obali
Greifswald ni edini severnonemški kraj, povezan s Casparjem Davidom Friedrichom. Iz Greifswalda je večkrat odplul tudi na otok Rügen. Pogosto je upodabljal cerkve, in to ne le v Greifswaldu, pač pa tudi v rojstnem kraju njegovega očeta Neubrandenburgu in v Stralsundu, tem izredno slikovitem mestu ’opečnate’ gotike in še vedno obstoječih vrstnih hišic frančiškanskega samostana Johanniskloster. Danes je v njih mestni arhiv Stralsunda.

Seveda je Friedrich potoval in deloval tudi drugod. Bil je denimo profesor na dresdenski kraljevi akademiji umetnosti in študiral v Københavnu. Morda velja omeniti še odnos nacionalsocialistov do njegovega dela. Severne pokrajine, ki jih je upodabljal, naj bi bile prizorišče nordijske arijske rase, Friedrich pa naj bi tudi zaradi ideologiziranja tako imenovane v opeki izvedene gotike kot tipično nemške bil vzor germanskega umetnika.

Tokrat smo v ospredje postavili prav severnonemške kraje, ki so vplivali na delo Casparja Davida Friedricha. Ta pokrajina na Severu Nemčije je očarljiva zaradi svoje arhitekturne dediščine, pa tudi zaradi posebne svetlobe, zaradi katere se nebo na Severu ’zdi večje’.