Razstava v Desnem atriju Mestne hiše je na ogled do 22. februarja. Predstavljene so nagrajene in druge idejne rešitve arhitekturne in urbanistične zasnove dozidave k Baragovemu semenišču, ki ga je v 30. letih preteklega stoletja zasnoval Jože Plečnik, natančnejših načrtov pa se je nato lotil Anton Suhadolc.
Prva nagrada za jasno zasnovo dopolnitve semenišča
Zmagovalna rešitev skupine arhitektov Mateje Vozlič, Denisa Hitreca, Tadeja Urha, Anje Rudof in Zale Babič, pri kateri je sodelovala še avtorica krajinske zasnove Urška Kristina Škerl, po mnenju ocenjevalne komisije prvonagrajeni predlog odlikuje jasna zasnova dopolnitve Baragovega semenišča.
V prvonagrajenem predlogu se prizidana stavba v gabaritu nasloni na prvotno Plečnikovo zasnovo, vendar v popolnoma novi, sodobni govorici. Podolgovat stavbni volumen, ki naglaša vhod v Slovensko mladinsko gledališče (SMG) z novega vzhodnega trga, ne preglasi nedokončanega obroča Plečnikovega semenišča, ampak mu da večjo veljavo. Znotraj oboda uspe avtorjem zasnovati sodoben prostorsko-programski hibrid, ki v najboljši mogoči meri pokaže, da je z nadaljevanjem prvotne zasnove stavbe mogoče oblikovati sodoben prostor našega časa. "Zasnova nove stavbe je inteligentna, urejena in zadržana," je še zapisala komisija.
Novi deli se navezujejo na geometrije in osi obstoječega krožnega tlorisa, ki pa odpirajo navznoter prost tloris, kar omogoča fleksibilno rabo in preplet treh vsebin, ki bodo sobivale v novi celoti. Z organizacijo zunanjega in notranjega prostora uravnoteženo poudarja ključne prvine Plečnikove zasnove, kolobar, obstoječe vhode, Festivalno dvorano, s sodobno govorico dodanega zaključka pa se ustvarja jasna distinkcija med Plečnikovo in novo arhitekturo SMG-ja.
Komisija je na osnovi navedenih ugotovitev temu predlogu prisodila prvo nagrado. Gre za enega izmed treh predlogov, ki s svojo zasnovo ne preglasijo obstoječega spomenika, s tem da ji uspe v primerjavi s sorodnimi rešitvami v največji meri pokazati, kakšne možnosti ponuja reorganizacija obstoječe zgradbe v navezavi na nove prostore SMG-ja in Pionirskega doma, je še poudarila komisija.
Julija lani je sicer bila zaradi manjše napake nekaj dni po razglasitvi rezultatov natečaja razveljavljena odločitev o izbiri arhitekturne rešitve za prizidek. A je MOL nato novembra objavil odločitev o oddaji naročila za zasnovo prenove semenišča, pri čemer je izbrana arhitekturna rešitev ostala ista.
Nastajanje novega gravitacijskega jedra prestolnice
Na odprtju razstave je podžupan Rok Žnidaršič poudaril, da projekt znova potrjuje, da je javni natečaj najboljša rešitev za pridobivanje najboljših projektantskih in arhitekturnih predlogov za prihodnje investicije, kar se je sicer izkazalo že večkrat. Žnidaršič je poudaril pomen SMG-ja in Pionirskega doma v tem delu mesta, ki bosta s tem projektom še utrdila svojo prisotnost v mestu, predvsem "mestu, ki šele nastaja, ki ga šele slutimo".
Po podžupanovih besedah projekt nagovarja koncept, ki ga je zastavil nekdanji mestni urbanist Janez Koželj, in sicer s prenovo mesta od znotraj navzven, s prenovo in definiranjem novih javnih prostorov ter pomembnih javnih stavb zunaj ožjega mestnega središča. Kot je še dodal Žnidaršič, s širitvijo mesta na sever prek železniške proge nastaja novo gravitacijsko jedro mesta z bodočimi novimi stanovanjskimi rabami in priložnostjo za prenovo Gospodarskega razstavišča v večnamenski javni prostor. Izjemno priložnost vidi tudi v odnosu na nastajajočo novo avtobusno in železniško postajo, je še dejal podžupan.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje