Iz osnutka predloga popravkov zakona, ki ga je pridobil STA, izhaja, da bi ministrstvo za delo vnovič poseglo v definicijo delavca, za katerega se zahteva evidentiranje delovnega časa, in sicer na način, da bi bilo zajetih manj delavcev.

Zadnja novela je določila, da je treba evidence voditi za vse delavce, ki na kakršni koli pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu – pod pogojem, da ga opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca. To pomeni, da je treba zdaj evidentirati tudi zaposlene na avtorskih in podjemnih pogodbah ter študente in dijake.

Določilo o evidenci ne bi veljalo več za nekatere druge oblike zaposlitve

Zdaj na ministrstvu predlagajo črtanje določila, da je treba evidenco voditi tudi za ljudi, "ki opravljajo delo na način, da pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca". Kot so navedli, je namreč ta določba ob obstoju drugih določb neustrezna, saj lahko po nepotrebnem zajame tudi osebe, ki dela ne opravljajo osebno in niso vključene v delovni proces delodajalca oziroma opravljajo delo s sredstvi delodajalca, a ne pod njegovim nadzorom in v skladu z njegovimi navodili.

Osnutek prinaša tudi razrahljanje nabora podatkov za dnevni vpis v evidenco. Zadnja novela delodajalcem ob vodenju evidenc o številu opravljenih ur in nadur narekuje še vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela; izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom; ob tem pa še opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da je razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo. V evidenci mora biti vpisan tudi tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, da so jasno razvidne plus ali minus ure.

Na ministrstvu ugotavljajo, da vpisovanje podatkov o odmoru prinaša le dodatno obveznost, ne pa tudi koristi

Ministrstvo za delo zdaj ugotavlja, da sprememba na področju vpisovanja podatkov o odmoru prinaša le dodatne obveznosti za delodajalce in posledično delavce, ne pa tudi večjih koristi. Izkazalo se je, "da takšen ukrep ni primeren, saj ne zagotavlja, da bo takšen zahtevani podatek izkazoval dejansko stanje na področju izrabe odmora med delovnim časom", piše v gradivu. To naj bi zagotovilo vpisovanje začetka in zaključka odmora, kar pa naj ne bi bilo sorazmerno z administrativno obremenitvijo, so ocenili na ministrstvu.

V osnutku predloga zato predlagajo črtanje evidentiranja izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom.

Za vse preostale omenjene podatke, ki jih je treba na novo vpisovati v evidenco, pa bi na ministrstvu v zakon vnesli nov odstavek, da se jih lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti uredi drugače, kot to določa zakon o evidentiranju. Te pravice sicer ne bi imeli kršilci zakonodaje.

Novela se uporablja od 20. novembra

Ministrstvo za delo bo predlagane spremembe sindikatom in delodajalcem predstavilo na sestanku 23. februarja. Ločeno so se na to temo v preteklih dveh tednih že sešli z obema stranema. Novela zakona o evidentiranju je v uporabi od 20. novembra, tik pred tem pa je med delodajalci povzročila precej nejevolje, saj da so spremembe neživljenjske. Minister za delo Luka Mesec je zato odredil odprtje posebnega elektronskega naslova, na katerega lahko vsi, ki imajo kakršne koli težave pri izvajanju zakona, do 20. februarja sporočajo komentarje, opažanja, predloge. Na ministrstvu za delo so do preteklega tedna prejeli 218 pripomb, so pojasnili za STA.

Novela je poleg dokumentiranja dodatnih podatkov o delovnem času prinesla še obveščanje delavca o podatkih iz evidence, obvezno trajno hrambo evidenc, obvezno vodenje elektronskih evidenc za kršilce zakonodaje ter višje globe in pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob.