Vlada je na seji sprejela več ukrepov, vezanih na delovanje zdravstvenega sistema. "S tem bomo podprli direktorje javnih zdravstvenih zavodov, da bodo bolnišnice in ZD-ji še naprej lahko zagotavljali zdravstveno oskrbo prebivalcev," je na novinarski konferenci pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež.

Ukrepi vlade so tako usmerjeni v organizacijo dela za zagotavljanje izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva. "Na podlagi teh ukrepov bodo direktorji javnih zdravstvenih zavodov preverili utemeljenost posameznih oblik dela – na primer izmenskega dela, dežurstva in stalne pripravljenosti, s katerimi se zagotavlja neprekinjeno zdravstveno varstvo v zavodih," je naštel Kordež. "To v praksi pomeni, da bodo tam, kjer trenutne oblike dela ne bo mogoče ohraniti zaradi nezadostnega števila zdravnikov, te zdravnike razporedili v izmensko delo – torej bodo delali enako kot drugi zdravstveni delavci," je dejal.

Če je obremenitev nekega dežurnega mesta v določeni bolnišnici taka, da ne presega 25 odstotkov obremenitev v rednem delovnem času, pa bodo lahko direktorji po presoji s strokovnimi sodelavci za taka mesta organizirali pripravljenost na domu, s tem pa znižali obremenitve za zdravnike.

Izvajalci službe nujne medicinske pomoči lahko v primeru nezmožnosti zagotavljanja nujne medicinske pomoči organizirajo skupno dežurno mesto. "V tem primeru javna zdravstvena zavoda skleneta dogovor, v katerem določita lokacijo skupnega dežurnega mesta, kjer se zagotavlja stalna prisotnost zdravnika za izvajanje službe nujne medicinske pomoči," je dejal državni sekretar. Pozneje je poudaril, da je to začasen ukrep in zgolj možnost, ki jo imajo zdravstveni zavodi.

Sorodna novica URI Soča: Zdravniki obžalujejo težave invalidov, a bodo še naprej upoštevali zakon o stavki

Umik soglasij za delo pri drugih izvajalcih

Vlada je sprejela tudi usmeritve glede preklica soglasij za opravljanje storitev pri drugem izvajalcu zdravstvenih dejavnosti. "Ta ukrep je posledica umika soglasij določenih zdravnikov in iz tega izhajajoče potrebe po kadru v zdravstvenih zavodih. Vlada daje s tem direktorjem priložnost, da pri vsakem posamezniku presodijo, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za delo pri drugem zavodu, če niso, pa da takšna soglasja prekličejo," je dejal Kordež.

Hkrati je vlada direktorje javnih zdravstvenih zavodov pozvala, naj do 28. februarja ministrstvu za zdravje posredujejo predloge, kje je zaradi zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva smiselna ohranitev soglasij za delo zunaj matičnega zdravstvenega zavoda.

Na vprašanje, ali bi lahko v naslednjih fazah sprejeli tudi ukrep prerazporejanja zdravnikov med zdravstvenimi ustanovami, je odgovoril, da je ukrepe zelo težko napovedovati. Če pa javni zdravstveni zavodi ne bi zmogli zagotoviti delovanja zdravstvene dejavnosti, denimo delovanje nekega bolnišničnega oddelka, bi se lahko ob dogovoru s sosednjim zavodom tudi premeščali zdravstveni delavci.

Kordež: "Pogajanja niso enostranski akt. Pričakujemo tudi sodelovanje Fidesa."

Kot je dejal državni sekretar, je to le prvi sklop ukrepov, vlada pa bo po njegovih besedah predvidoma v prihodnjih dneh sprejela še dodatne ukrepe, s katerimi se bo opredelila do opravljanja nabora zdravstvenih storitev v času stavke. Sprejeti ukrepi sicer po besedah Kordeža v "največji možni meri" izhajajo iz obstoječe zakonodaje. Prihodnji ukrepi, ki bodo usmerjeni v zagotavljanje določenih zdravstvenih storitev, ki morda ne spadajo v zakonsko določen minimum izvajanja v času stavke, pa bodo najverjetneje precedenčni, je napovedal.

"Naša skrb in vsi ukrepi so usmerjeni v zaščito zdravja ljudi. Kljub stavki, ki je legitimna pravica vsakega posameznika, ne moremo dopustiti, da ceno tega nosijo pacienti, ki so v tej situaciji šibkejši člen," je še poudaril Kordež. Državni sekretar, ki sodeluje tudi na pogajanjih s Fidesom, je na novinarski konferenci dejal, da bi bil dogovor s sindikatom lahko sklenjen v roku 14 dni s podpisom kolektivne pogodbe. "Ampak pogajanja niso enostranski akt, v pogajanjih sodelujeta dve strani. Pričakujemo tudi sodelovanje Fidesa," je poudaril.

Fides: Za bolnike nevaren poseg v organizacijo dela

Fides predvideva, da bodo novi sklepi vlade samo še poslabšali dostopnost do zdravstvenih storitev tako v rednem delovnem času kot zunaj njega. Ukrepi kažejo na veliko nepoznavanje položaja v zdravstvu, nadaljujejo.

Uveljavljanje izmenskega dela bo namreč pravno težek in hkrati za bolnike nevaren poseg v organizacijo dela, še posebej nevaren v okviru sistema zagotavljanja nujne medicinske pomoči, napovedujejo v zdravniškem sindikatu.

Nekatere ideje oziroma predstavljene rešitve temeljijo na določbah pravilnika o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki je prenehal veljati že leta 2017, kar pomeni, da bodo predlogi vlade in ravnanja delodajalcev na tej podlagi nezakonita, piše v sporočilu za javnost Fidesa.

Iz vladnih pojasnil niti ni jasno, kaj pomeni pojem "običajna delovna obremenitev", kdo bo naredil "analizo", kako bo to storil, zlasti pa, kako bo to storjeno do 1. marca.

Sorodna novica Stavkovni zbor na UKC-ju Ljubljana: po 1. marcu lahko zmanjka kadra v specialističnih ambulantah

Ukinjanje dežurnih delovnih mest bo v praksi pomenilo, da bodo zdravniki doma v pripravljenosti na klic, menijo v Fidesu. Pri tem je vlada očitno spregledala, da je stalno pripravljenost zdravnikom mogoče določiti le, če imajo za to njihovo soglasje ali pa če imajo o tem sklenjen dogovor s predstavnikom sindikata. Pri stavkajočih zdravnikih ni podanega ničesar od navedenega, zaradi česar bodo takšna navodila vlade pomenila le dodatno obremenitev nestavkajočih zdravnikov, če bodo ti s tem soglašali.

"Napovedani ukrepi vlade imajo torej dve bistveni posledici: na ramena tistih, ki bodo še ostali, bo padlo še več dela, v primeru akutne bolezni ali zapletov pri hospitaliziranih pacientih pa ti ne bodo deležni take oskrbe, kot so je bili deležni do sedaj. Po tem se vidi, da sprejemajo sklepe tisti, ki zdravstva ne poznajo. Če pa ga, jim ni niti malo mar za bolnike," sklene Fides.

Brecelj: Upam na začetek pogajanj v tem tednu

Kirurg z ljubljanskega onkološkega inštituta Erik Brecelj je za radijsko oddajo Prvaki tedna povedal, da upa, da bo sindikat Fides ta teden stavko končal in začel pogajanja z vlado. Na vprašanje, ali je cilj Fidesa, ki je po mnenju Breclja blizu stranke SDS, rušenje vlade Roberta Goloba, je dejal, da se mu zdi, da sindikat v prvi vrsti rešuje samega sebe iz krize. Inflacija je znižala plače zdravnikov, a stavke, ko je bil na oblasti Janez Janša, ni bilo. "Zahteve Fidesa zdaj slabo razumem, trdijo sicer, da se ne borijo za višje plače," je dejal Brecelj.

Več v oddaji Prvaki tedna, kjer je Brecelj komentiral tudi zdravniške napake:

V bolnišnicah soglasja umaknilo okoli 30 odstotkov zdravnikov

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki je po besedah Kordeža trenutno odsotna, je v petek pojasnila, da se na ministrstvu za zdravje redno sestajajo z direktorji javnih zdravstvenih zavodov in v sodelovanju z njimi pripravljajo ukrepe za zagotavljanje dostopnosti do zdravstvenih storitev. "Zaradi umika soglasij za nadurno delo je namreč dejstvo, da bomo morali poiskati neke nove načine organizacije dela zdravnikov, na primer izmensko delo, da bodo pacienti dobili ustrezno oskrbo," je pojasnila in poudarila, da morajo ranljive skupine kljub stavki priti do zdravstvenih storitev, ki jih potrebujejo.

Soglasja za nadurno delo, ki večinoma začnejo veljati na začetku marca, je po ocenah ministrstva v bolnišnicah sicer skupaj umaknilo okoli 30 odstotkov zdravnikov, v zdravstvenih domovih pa okoli 20 odstotkov. Premier Robert Golob je po poročanju Radia Slovenija za sredo napovedal pogajanja za zdravstveni plačni steber, na katerih naj bi govorili tudi o stavkovnih zahtevah zdravnikov. Fides se sicer stebrnih pogajanj, dokler traja stavka, ne udeležuje.