Zdravstveno ministrstvo v Gazi je sporočilo, da je bilo v izraelskem napadu ubitih najmanj 112 Palestincev, ki so čakali na razdelitev hrane, več kot 760 jih je ranjenih.

Na stotine Palestincev se je zjutraj zbralo na krožišču južno od mesta Gaze, da bi prejeli svoj obrok. Priče poročajo, da je izraelska vojska na množico "streljala z vseh smeri, z vso vrsto orožij".

Viri iz bolnišnice navajajo, da so bili civilisti zadeti neposredno s streli, raketami iz brezpilotnih letalnikov in topniškim obstreljevanjem.

Na tovornjak, ki bi moral čakajočim dostaviti hrano, so nazadnje natovorili več deset mrtvih in ranjenih Palestincev ter jih odpeljali v najbližje bolnišnice. Kot še poroča Al Džazira, nobena od teh bolnišnic ni imela prostora za zdravljenje toliko žrtev.

Nekatere od mrtvih in ranjenih so morali prepeljati na vozičkih z osli, medtem ko so drugi po več ur ležali na cesti.

Neimenovani vir iz izraelske vojske je za Reuters povedal, da so izraelski vojaki streljali na "več ljudi" v množici, ker so se počutili ogroženi, saj so se jim ti "nevarno približali".

Izraelska vojska je po drugi strani sporočila, da je bilo na desetine ljudi poškodovanih med "prerivanjem" in "plenjenjem" tovornjaka s hrano. Ob tem so dodali, da incident "še preiskujejo".

Predstavnik vojske je za Times of Israel povedal, da so se posamezniki v množici začeli približevati izraelskim silam, zadolženim za nadzor nad dostavo pomoči, "na način, ki jih je ogrožal", zato so vojaki "začeli streljati na množico".

Hamas je napad označil za "vojni zločin" in "nadaljevanje prizadevanj Izraela, da Palestince v celoti prežene iz Gaze".

Tiskovni predstavnik zdravstvenega ministrstva v Gazi Ašraf Al Kidra je dejal, da komentarji izraelske vojske kažejo, da je Izrael "vnaprej načrtoval nov zločin in pokol" ter da bi se lahko število smrtnih žrtev še povečalo.

"Tudi po skoraj petih mesecih brutalnih sovražnosti nas Gaza še vedno lahko šokira," je na omrežju X sporočil koordinator ZN-a za nujno pomoč Martin Griffiths.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je obsodil smrtonosni napad na severu Gaze, "v katerem naj bi bilo ubitih ali ranjenih več kot sto ljudi, ki so čakali na življenjsko nujno pomoč", je povedal tiskovni predstavnik ZN-a Stephane Dujarric.

"Obupani civilisti v Gazi potrebujejo nujno pomoč, tudi tisti na obleganem severu, kamor Združeni narodi že več kot teden dni niso mogli dostaviti pomoči," je dejal in dodal, da je Guterres znova pozval k takojšnji humanitarni prekinitvi ognja in brezpogojni izpustitvi vseh talcev.

S sedeža Združenih narodov v New Yorku so sporočili, da bo o napadu za zaprtimi vrati razpravljal Varnostni svet ZN-a. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na neimenovan diplomatski vir, je izredno zasedanje, ki bo ob 22.15 po srednjeevropskem času, zahtevala Alžirija.

Izrael ustavil izdajanje vizumov humanitarnim organizacijam

Medtem pa je zaradi neizdajanja vizumov moralo na desetine tujih humanitarnih delavcev, vključno z direktorji organizacij, zapustiti Izrael in palestinska ozemlja, tisti, ki so ostali, da bi lahko še naprej pomagali, pa so v prekršku in jim grozi deportacija.

Še posebej prizadete so ekipe za nujno pomoč, ki imajo izkušnje z izzivi dela v Gazi, je povedal Faris Arouri, direktor Zveze mednarodnih razvojnih agencij (AIDA), krovne zveze humanitarnih skupin na Zahodnem bregu in v Gazi.

Humanitarne skupine morajo ob nepričakovanih krizah ukrepati naglo, a blokada vizumov pomeni, da zdaj ne morejo prepeljati strokovnjakov v Jeruzalem, od koder usklajujejo večino pomoči za Gazo. Za vstop v Izrael in na zasedena palestinska ozemlja so potrebni vizumi, ki pa jih izraelsko ministrstvo za socialo zdaj ne izdaja več.

Sprva so po napadih Hamasa 7. oktobra prenehali izdajati priporočilna pisma, potrebna za izdajo vizumov, za kar so okrivili izredne razmere v državi, a so vse humanitarne vizume samodejno podaljšali do 8. februarja 2024.

Ko so te izjeme potekle, je ministrstvo humanitarne organizacije obvestilo, da je prenehalo izdajati priporočilna pisma, o protokolu glede izdajanja vizumov pa razpravlja "več državnih organov".

“Namesto da bi zagovarjali vstop v Gazo, smo prisiljeni prosjačiti zgolj za vstop svojega osebja v Jeruzalem," je povedal Arouri, ki pravi, da je blokada vizumov brez primere. “Vedno so bili vzponi in padci, še posebej po drugi intifadi (2000–2005). Bila so obdobja z določenimi omejitvami ali ko je bil vstop težji, a nikdar v tem obsegu.”

Tuje osebje je zaradi izraelskih protokolov že tako močno razpršeno po območju, tisto malo pomoči, ki mu uspe priti v Gazo, pa ni dovolj, da bi pomagalo pri hudem pomanjkanju hrane, čiste vode in osnovnih medicinskih potrebščin, tako da vse več otrok v Gazi umira zaradi lakote.

“Imamo 15 direktorjev brez vizumov, ki so morali zapustiti območje,” je povedal Arouri in dodal, da sicer ekipe skušajo delati na daljavo, a je to izredno težko. “Potrebuješ jih na terenu z dostopom do Gaze.”

Vizumi 57 delavcev so že potekli, še 40 jih bo poteklo v nekaj tednih. Zapora je prizadela tudi humanitarne delavce ZN-a. Če Izrael ne začne ponovno izdajati vizumov, bodo morali do začetka jeseni ozemlje zapustiti vsi tuji humanitarni delavci, poroča Guardian.

Lakota na severu Gaze

Agencije za pomoč Palestincem medtem opozarjajo na hudo lakoto na severu Gaze. Ministrstvo za zdravje na območju Gaze je sporočilo, da sta v bolnišnici Šifa v Gazi zaradi nedohranjenosti in dehidracije umrla dva otroka.

Tiskovni predstavnik ministrstva je mednarodne organizacije pozval k takojšnjemu ukrepanju, da bi preprečili še več smrtnih žrtev zaradi lakote. "Število smrtnih žrtev lakote med otroki se je povečalo na šest, od tega jih je bilo v zadnjih dneh najmanj pet na severu območja Gaze," je dejal.

Nad poročili o dehidriranih in nedohranjenih otrocih so zgroženi tudi pri Agenciji ZN-a za palestinske begunce (UNRWA). “Poročila, da je na severu Gaze najmanj šest otrok umrlo zaradi dehidracije in lakote, so grozljiva,” so zapisali na omrežju X.

Svetovni program za hrano (WFP) je sporočil, da humanitarne organizacije že več kot mesec dni ne morejo dostaviti pomoči na sever Gaze, in obtožil Izrael, da preprečuje dostop.

"Če se ne bo nič spremenilo, bo na severu Gaze neizogibno izbruhnila lakota," je dejal namestnik izvršnega direktorja WFP-ja Carl Skau. Izrael navedbe o blokadi pomoči zavrača. Izraelska vojska je v sredo sporočila, da je v zadnjih dneh na sever Gaze prispelo 50 tovornjakov s humanitarno pomočjo.

Vodja ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID) Samantha Power pa je poudarila, da mora Izrael odpreti več mejnih prehodov z Gazo, da bi lahko močno povečali nujno potrebno humanitarno pomoč. "To je vprašanje življenja in smrti," je dejala. Trenutno je glavna vstopna točka za humanitarno pomoč prehod Rafa na meji z Egiptom.

Nov poskus premirja?

Medtem pa si posredniki iz Egipta, Katarja in ZDA prizadevajo doseči šesttedensko prekinitev spopadov v Gazi. Kot trdijo, bi bil lahko dogovor o premirju med Izraelom in Hamasom dosežen že čez nekaj dni. Pogajalci upajo, da bo premirje začelo veljati pred začetkom muslimanskega svetega meseca ramazan.

Vir med posredniki je dejal, da dogovor, o katerem se pogajajo, ne predvideva popolnega umika izraelske vojske iz Gaze, k čemur poziva Hamas, temveč bi izraelske sile lahko zapustile mesta in naseljena območja.

To bi omogočilo vrnitev nekaterih razseljenih Palestincev in dobavo humanitarne pomoči. Predlogi naj bi vključevali tudi izpustitev nekaterih izraelskih talcev v Gazi v zameno za več sto palestinskih zapornikov, ki jih zadržuje Izrael.

Po navedbah ministrstva za zdravje v Gazi je skupno število ubitih zaradi izraelskega bombardiranja in vojaških operacij v oblegani palestinski enklavi danes preseglo 30.000, potem ko je ponoči na območju umrlo najmanj 79 ljudi.