Predsednik vlade Robert Golob je v Odmevih v pogovoru z Rosvito Pesek komentiral nizko podporo vladi, zdravniško stavko, popoplavno obnovo in številne druge teme.

Kar nekaj mesecev vas ni bilo v Odmeve. Je to zdaj vaša nova strategija, da boste spet več nastopali, spet več hodili pred novinarje?
Vmes sem sicer bil na nekaterih intervjujih tudi na vaši televiziji, tako da bi težko rekel, da sem se kakor koli izogibal. Danes sem tukaj, dajte me maksimalno izkoristiti.

Sorodna novica Golob blokiral imenovanje državnih sekretark. Andreja Katič: Želela bi vedeti razloge.

Dobro, bomo takoj začeli. Če bi bilo mogoče tega komuniciranja več, v ponedeljek ne bi poročali, da ste zavrnili dve državni sekretarki nove ministrice Katičeve. Danes nas je novinarje novi podpredsednik vlade Arčon popravljal in rekel, da je bilo samo odloženo, da je bila zdaj ena imenovana, torej Kokalj, Spasojević pa ne bo in bo morala ministrica iskati novo. Zakaj ste ji zavrnili drugo kandidatko?

To je popolna pravica vlade, tudi mene kot predsednika, da se na podlagi predlaganih kandidatov odločamo, kateri so ustrezni in kateri ne. Z ministrico sva se danes dvakrat pogovorila. Sekretarka Andreja Kokalj je bila potrjena, za drugo mesto bo ministrica iskala drugega kandidata in to je to. V resnici zgodbe ni bilo in je po nepotrebnem prišlo do ustvarjanja mogoče neke zmede, ki je v resnici nepotrebna.

Sorodna novica Vlada potrdila Andrejo Kokalj za državno sekretarko na ministrstvu za pravosodje

Ali ni tako, da si minister postavi svoje državne sekretarje?

Ne, državne sekretarje vedno potrjuje vlada. Minister je tisti, ki predlaga najboljšega kandidata po njegovi lastni presoji. Z ministrico sva se strinjala, da je Andreja Kokalj ustrezna, za drugo mesto pa bo poiskala drugo kandidatko.

Vaš minister, gospod Han, je rekel tako: če je ovira to, da sta bili v prejšnji vladi, potem to ne sme biti ovira. Zanima me, ali je bilo to narobe, da sta delali tudi za prejšnjo vlado?

To je spet ena od teh, če hočete, špekulacij, ki se jih – ne vem, zakaj – v zadnjih dveh mesecih pojavlja preveč, tudi zato, ker je toliko špekulacij, ki se pozneje izkažejo kot neutemeljene. Sicer tudi ta sekretarka, ki je danes bila imenovana, ne bi bila, če bi to držalo. Razen da pridem v medije, vam to pojasnim ...

Sorodna novica Ob morebitnem umiku soglasij mogoča krizna reorganizacija dela v manjših bolnišnicah

Sorodna novica Kakšne so po osmih tednih posledice zdravniške stavke?

Greva k bistveni težavi, ki danes najbolj tare večino ljudi, sploh starejše. Gospod premier, ali veste, za koliko so se podaljšale čakalne dobe v zdravstvu v času devettedenske stavke?

Mi imamo podatke glede tega. Treba je biti zelo pošten in povedati dve stvari. Na eni strani kaže, da se čakalne dobe v resnici niso podaljševale, se je pa število ljudi, ki so v čakalnih vrstah, povečalo. To sta dva ločena podatka. Po drugi strani sem bil tudi sam presenečen, ko so me klicali nekateri pacienti in mi povedali, da so, odkar je bila sprejeta uredba na vladi – to je bilo v februarju, uredba pa se ukvarja prav s čakalnimi vrstami in prerazporeja naročanje ljudi na posege – ljudje, ki so morali čakati po šest mesecev, začeli dobivati obvestila, da pridejo na vrsto čez od dva do tri tedne. Sam vem za tri take primere, sem bil presenečen. Se pravi, ukrepi vlade za skrajševanje čakalnih vrst so začeli učinkovati. To se mogoče danes v stavki manj vidi, ampak sem prepričan, da bomo v prihodnjih mesecih vsi skupaj presenečeni, da so čakalne vrste nekaj, kar je rešljivo.

Sorodna novica Ministrica: Vlada se strinja, da bi mediacijo na pogajanjih s Fidesom vodila odvetniška zbornica

Ena od stvari, ki jo vsi razumemo, je magnetna resonanca. 40 dni dlje je treba čakati na magnetno resonanco, zdaj, ko se tako rekoč devet tednov ni zgodilo nič. Nekateri prihajajo na ena pogajanja, drugi prihajajo na druga pogajanja, zdaj bomo mogoče prišli do mediacije. Se vam ne zdi, da je bila pri tej stavki vlada premalo proaktivna, da bi si morala bolj prizadevati za dogovor s Fidesom?

Sploh ne. Bom zelo neposreden – v lanskem letu so bili sklenjeni dogovori z množico sindikatov, da bomo plačno reformo izpeljali s 1. januarjem 2024. Ti dogovori so bili v januarju, marcu in podobno. Avgusta smo žal doživeli poplave. Reforma je bila pripravljena julija, ampak žal so bile poplave avgusta. Mi smo poleti takoj obvestili vse sindikate, da je plačna reforma prestavljena na 1. januar 2025. Fides je vztrajal, ko je šel v stavko, da želi učinek višjih plač – in to občutno višjih plač – z januarjem 2024. Mi v to nismo mogli privoliti, ne zaradi tega, ker denarja v proračunu ni, ne zaradi tega, ker smo z vsemi drugimi sindikati dosegli dogovor, da se izvedba plačne reforme zamakne v leto 2025 ... Dobra novica je, da smo v pogovorih s Fidesom, zadnjih, v katerih sem tudi sam trikrat sodeloval, neposredno pa sem baje prvi predsednik vlade, ki se je ukvarjal s stavkami Fidesa, ampak nič zato; dosegli napredek, saj tudi Fides sam sprejema možnost, da se višje plače začnejo izplačevati s 1. januarjem 2025. Zame je to napredek. Zakaj smo potrebovali devet tednov? Kar se mene tiče, smo ves čas vedeli, da ne moremo prej, in tudi zdaj vemo, da ne moremo prej.

Sorodna novica Na URI-ju Soča bodo izvajali preglede za vozniška dovoljenja za vse starostne skupine invalidov

To je tudi za nas novica, da bi Fides lahko v to privolil. Kajti imel je, kot vemo, s podpredsednikom vlade, gospodom Bešičem Loredanom, podpisana dva sporazuma, ki sta jim omogočala večjo plačo že zdaj.

Pred poplavami. Ali me razumete, kaj govorim? Pred poplavami. Zelo podobna situacija je bila v URI-ju Soča. Iz meni popolnoma nerazumljivih razlogov invalidi devet tednov niso mogli podaljševati vozniških dovoljenj. Vesel sem in se zahvaljujem tudi Fidesu, ki je včeraj končno popustil in začel invalidom izdajati vozniška dovoljenja. Včasih je treba biti potrpežljiv. Mi smo bili potrpežljivi, tudi spoštljivi. Sam sem se ves čas udeleževal pogovorov, takih in drugačnih. Vem, da bo pogovorov še veliko, da pridemo do cilja, in edina rešitev v resnici tudi za to stavko in za vse druge so kontinuirana pogajanja. Pogajanja so zdaj zelo intenzivna na vseh ravneh, z vsemi 46 sindikati, ker do dogovora tudi v zdravstvu lahko pride samo, če se dogovorimo z vsemi. Mi ne moremo pustiti medicinskih sester, strežnic zadaj in dvigniti samo najvišjih plač Fidesu. Tega ne moremo, to razumemo verjetno vsi.

To razumemo, ampak vi ste dali dva pogoja. Naj privolijo, da višjih plač pred letom 2025 ne bo. Zdaj govorite, da je mogoče, da bi Fides v to privolil.

Tako sem razumel zadnje stališče Fidesa.

Drugi pogoj: če hočejo, da mediacija poteka, naj stavko zamrznejo. To je tako, kot da jih prisilite v kapitulacijo.

Ne drži. Danes smo na vladi sprejemali okvir za mediacijo. V tem okviru zelo jasno piše, v 1. točki, da ni nujno, da prekinejo stavko. Pomembno je, da pacient ne trpi. Oni lahko stavko zaradi mene pustijo tako, kot je, ker ne gre za semantiko, niti ne gre za pravni red. Gre za to, da želimo, da v času mediacije pacient ni talec. Mi se bomo v vsakem primeru pogajali s Fidesom, pogajali se bomo tudi z medicinskimi sestrami in tudi šli v proces mediacije. Želimo pa, da pacienti, tako kot invalidi v URI-ju Soča, niso več talci te situacije in da imamo dovolj časa, da pridemo do zadovoljive rešitve.

Sorodna novica Zaposleni na UE: Stavkamo, ker nimamo druge možnosti. Minister: Zadeve bi lahko reševali drugače.

Sindikat delavcev, zaposlenih v upravnih enotah, navaja: za 38 let delovne dobe plača znaša 928 evrov. Predlagajo vam, da bi dobili neki dodatek do začetka leta 2025, da bi lažje premostili ta čas. Jim ga boste dali? Stavkajo vsako sredo.
Bom zelo neposreden. Plačna reforma se ni izvedla leta 2008. Zaradi tega, ker se plače niso usklajevale dolgih 15 let, smo danes v situaciji, da približno 30 tisoč zaposlenih v javnem sektorju prejema manj kot minimalno plačo.

Tako je.

Mi smo na prvo mesto pri plačni reformi postavili pogoj, da nihče v javnem sektorju, ki je zaposlen danes, ne sme prejemati manj kot minimalno plačo. To je naše izhodišče. Prepričan sem, da bomo v prihodnjih mesecih – ker pogajanja res potekajo tedensko – našli rešitev, ki jo bodo tudi sindikati sprejeli, ki ne bo usmerjena nujno v tiste z najvišjimi plačami, ampak najprej v odpravo nesorazmerij pri teh z najnižjimi plačami. Če bomo uspešni, potem bomo lahko ta nesorazmerja na nižji ravni morebiti urejali tudi prej. Ampak poudarjam, bile so poplave, ne morem povedati drugače, in ko smo šli v odpravo posledic poplav, smo se izogibali novim davkom za prebivalstvo. Smo pa rekli, da bomo iskali prihranke v javnem sektorju. Edini prihranek, ki ga terjamo od zaposlenih v javnem sektorju, ki so, mimogrede, dobili dvig plač z inflacijo in tudi minimalna plača se je dvignila, je, da zamaknemo plačno reformo.

Sorodna novica Prevolšek Rajić: Tožilci smo jezni in razočarani, pa ne zgolj zaradi plač

Gospod premier, mislim, da ste zdaj že drugič ali tretjič omenili poplave. Z vsem dolžnim spoštovanjem, tukaj je bila evropska komisarka. Dali so denar. Čez palec smo računali, da lahko v prihodnjih letih iz evropskih skladov tudi za poplavno sanacijo potegnemo od štiri do pet milijard, in ne razumem, zakaj so ta poplavna območja nenehno razlog za to, da ti, ki delajo na upravnih enotah, ostajajo na 928 evrih, da tožilci in sodniki, ki jim je ustavno sodišče reklo, da morajo z novim letom dobiti višje plače, na višje plače zdaj čakajo že 70 dni. Podajte nam številke: koliko denarja je šlo v popoplavno obnovo in za kaj? Ali je to res razlog, da ne moremo urediti nekaterih plač prej in imamo na ulici pet struktur stavkajočih?

Niso sicer na ulici, so pa v stavki. Nekateri od njih imajo izjemno visoke plače in bi to z lahkoto lahko razumeli. Nekateri od njih imajo žal plače, nižje od minimalne, po zaslugi prejšnjih, vseh vlad do zdaj, ker se niso hotele ukvarjati s tem. S temi globoko sočustvujem. Edini način je, da pospešimo pogajanja o plačni reformi. A da se vrnem. V lanskem letu je vlada namenila 520 milijonov za nujna dela, 520 milijonov za poplave. V letošnjem letu bo dala dodatno milijardo in sto milijonov. Lani smo iz evropskih skladov dobili sto milijonov. Letos, ker smo bili uspešni, jih bomo dobili 300. Milijarde, o katerih govorite, bodo prišle v prihodnjih letih. Ker pa vemo, da je treba ukrepati finančno hitro in da bo v letu 2024 vpliv na proračun dejansko največji, smo zamaknili plačno reformo. Smo pa hkrati – moramo biti pošteni – v plačno reformo pripravljeni investirati milijardo in 300 milijonov evrov. Toliko smo namenili, da bomo – ne naenkrat, v prihodnjih letih – dvignili plače v javnem sektorju in tudi odpravili plačna nesorazmerja, pa tudi povečali produktivnost javnega sektorja. Ker verjamemo, da je taka reforma nujna.

Sorodna novica Šefic: Večina lastnikov se strinja s preselitvijo iz ogroženih objektov v Šmartnem ob Paki

Sorodna novica Golob napovedal obdavčitev bilančne vsote bank v višini 0,2 odstotka

Župan občine Mozirje pravi: za božjo voljo, naj vendar država nekaj naredi. Prvo, kar bi morala narediti, je poskrbeti za tiste, ki se morajo izseliti. Prvi bi morali biti na vrsti. Poročila s terena kažejo, da se na veliko obnavljajo vodotoki, da se rešujejo hudourniki, da se rešuje infrastruktura, ljudje pa sedem mesecev po poplavah ključnih odgovorov še nimajo in gospod Šefic jim jih obljublja pred poletjem. Ko ste bili prvič po poplavah tukaj v tem studiu, ste rekli: imeli bomo na desetine montažnih hiš, podpisali bomo vse te pogodbe. Sedem mesecev po tem se gradi ena hiša in še ta je donacijska, mislim, da od podjetja Pergola.

Bom zelo neposreden. To, da se vlaga najprej v hudournike, je popolnoma logično, ker ne želimo, da nas presenetijo nove poplave. Zato je bilo treba reke, ki so bile dobesedno zabasane z materialom, vse od naravnega do umetnega, očistiti in s tem preprečiti, da se ponovi katastrofa. To je prvi del. Drugi del: res je, da so ljudje tisti, ki so v veliki stiski. Vem, da so v stiski, bil sem na terenu, poznam njihove stiske.

Obljubljali ste pohitritve.

Zato smo poskrbeli tudi za to, ne samo za občine in ne samo za gospodarstvo, ki je bilo prvič v zgodovini deležno pomoči države. Ob vplivu naravne katastrofe smo poskrbeli tudi za ljudi. 10 tisoč družin – 10 tisoč družin! – je dobilo neposredno finančno pomoč v treh obrokih od države.

Teh 20 odstotkov?

Poračun še pride.

Sorodna novica Poslanci potrdili zakon o obnovi, uvedbo novega davka in preoblikovanje Vzajemne

Odločitve nimajo.

384 je hiš, kjer je po mnenju stroke potrebna preselitev. Z vsemi temi družinami je država vzpostavila stik prek klicnega centra. Vsem je ponujena brezplačna najemnina, se pravi kompenzacija najemnine v prostorih, in z vsemi poteka dialog, kje bodo dobili nadomestno gradnjo. Veste, kje je težava? Ni težava v montažni hiši, težava je v zemljiščih, ker si večina njih želi, da ostanejo čim bližje sedanjemu domu, po možnosti v isti občini, in žal nekatere občine nimajo zemljišč, postopki pri spremembi namembnosti zemljišč so tako ...

... obljubljali ste pohitritve.

Saj smo jih pohitrili. Običajno bi to potekalo štiri leta, zdaj bo to potekalo šest mesecev. Zakon o obnovi in razvoju je bil sprejet decembra, do poletja bomo imeli natančne sezname z zemljišči, kam se lahko te družine preselijo. Potem se bodo pa same odločile, ali bodo na teh zemljiščih sprejele montažno hišo, ki jo bo zgradilo pooblaščeno podjetje, ali pa bodo vzele denar in si same zgradile domovanje. Zato, ker so ljudje različni, ne želijo si vsi niti selitve niti montažne hiše.

To razumemo. Kdaj se bo prva družina vselila v hišo, ki je nastala tako, da bo zadaj še deset drugih hiš? Povejte en rok.

V tem trenutku vam tega roka ne morem dati iz preprostega razloga, ker ...

... ljudje težko čakajo ...

... ker o tem ne odloča vlada. Vlada je svoje že opravila in danes potekajo upravni postopki. Ko bodo upravni postopki končani, verjamem, če je gospod Šefic rekel, da se bo to dogajalo v letošnjem letu ... Ne vem točno, kateri datum, v to se ne bom spuščal, ker ima boljši vpogled v posamične primere. Ampak saj ni pomembno, kdaj bo prva. Pomembno je, kdaj bo zadnja. Meni je pomembno, da v doglednem roku v letošnjem letu vsi dobijo odgovore in da se potem v naslednjih šestih mesecih od takrat, ko dobijo odgovor, kje je njihova lokacija, taka gradnja tudi zaključi.

Sorodna novica Posvetovalni referendum o JEK-u 2 predvidoma novembra. Golob: Strateški projekt države.

Lepo je videti, da obstaja politično soglasje, da gre Slovenija v gradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško. En referendum stane 3,5 milijona evrov. Dva referenduma – vi govorite o dveh – staneta sedem oziroma osem milijonov. Če računamo hišo po 250 tisoč evrov, 30 montažnih hiš. Ali res potrebujemo dva referenduma o vprašanju, o katerem obstaja politično soglasje?

Sprašujete me o dveh referendumih za jedrsko elektrarno?

Tako je. Enega zdaj, ko ni nobenih znanih podatkov, drugega pa vi napovedujete za leto 2028.

Bom drugače povedal. Trenutno imamo kar nekaj referendumskih pobud na mizi. Ni samo referendumska pobuda o jedrski elektrarni, imamo pobudo o prostovoljnem končanju življenja, imamo pobudo o legalizaciji konoplje za medicinske namene, imamo pobudo o prepovedi kurjenja drv. Referendumskih pobud je veliko. Sem zagovornik tega, da se izvedejo naenkrat na referendumski dan čez leto ali da se jih veže na volitve. Čisto mogoče je, da bodo referendumi v času volitev. V tem primeru je strošek za izvedbo referendumov minimalen ali skoraj ničen.

Sorodna novica Golob o domnevnem vplivu na datum aretacije ruskih vohunov: "To je še ena od halucinacij."

Kmalu po tem, ko je vaša nekdanja ministrica Bobnar pričala na KPK-ju, ste rekli, da boste te halucinacije in laži ovrgli. Zdaj pa vaš odvetnik dela čisto vse, da se onemogoča delo KPK-ja. Na preiskovalni komisiji se je vodstvo zamenjalo in, oprostite, dobili smo vtis, da vas je ta volja, da bi pričali in ovrgli besede ministrice Bobnar o pritiskih, nekako minila. Boste kdaj pričali pred komisijo?

To, kar ste rekli, sploh ne drži. Sam sem vedno povedal ...

Sorodna novica Ali je premier Robert Golob vplival na preložitev datuma aretacije ruskih vohunov?

Sorodna novica Odvetnik premierja zanika, da skuša Golob zavlačevati postopek pred KPK-jem

... Gledam proceduralne ovinke, ki jih ubira vaš odvetnik Zdolšek pri KPK-ju.

Nisem procesni pravnik in se ne bom spuščal v komentiranje. Verjamem v pravno državo, verjamem, da imam tudi sam pravico do enakih zakonskih zaščit kot vsi drugi, ne samo politiki, navadni državljani. Odvetnik Zdolšek je na razpolago medijem 24 ur na dan in želim, da njega vprašate, zakaj. Zato, ker sem plačan od davkoplačevalcev ter volivk in volivcev, da se ukvarjam z vodenjem države. Če se bom sam ukvarjal s procesnimi vprašanji, ne bomo prišli daleč. Bom pa še enkrat ponovil: imamo priče in imamo dokaze, da to, kar je bilo rečeno, ne drži, in verjamem, da se bo v nadaljevanju to tudi pokazalo.

Ko vi sami gledate izide javnomnenjskih anket in vidite rating svoje vlade in svoje stranke, kaj si odgovorite?

Da bomo morali trdo delati in ljudi prepričati, da je to, kar počnemo, v njihovo korist, in prepričan sem, da bo potem izid na volitvah temu tudi primeren.