Na krizmenih mašah škofje posvetijo oljčno olje v sveto krizmo, ki jo nato čez leto uporabljajo pri krstu, birmi, mašniškem posvečenju ter posvetitvi oltarjev ali cerkva, duhovniki pa kot znak medsebojne povezanosti in povezanosti s Cerkvijo obnovijo duhovniške zaobljube.

Pri večernih mašah se spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli oz. postavitve evharistije in mašniškega posvečenja. Obnovijo tudi obred, med katerim je Jezus svojim učencem umil noge. Duhovniki pri tem simbolično umijejo noge izbranim vernikom kot znak služenja in ponižnosti.

Kot pojasnjujejo na Slovenski škofovski konferenci, katoličani na veliki četrtek praznujejo postavitev dveh zakramentov: evharistije in mašniškega posvečenja. Jezus je pri zadnji večerji, pri kateri je s svojimi učenci obhajal velikonočno večerjo, blagoslovil kruh in vino ter ju dal jesti in piti učencem. Poleg tega velja veliki četrtek za ustanovitveni dan evharistije, ko je Jezus daroval prvo evharistično daritev ali mašo.

Zore: Župnija ni moje podjetje, v katerem moram ustvarjati dobiček

Škofje so krizmene maše darovali dopoldne. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je krizmeno mašo ob 9. uri vodil v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, mariborski nadškof Alojzij Cvikl pa v mariborski stolni cerkvi. Zore je v pridigi dejal, da mora vsaka delitev zakramenta poživiti zavest odgovornosti. "Maziljeni smo bili namreč zato, da bi posvečevali krščansko ljudstvo," je dejal. To posvečevanje po njegovih besedah ne more biti zgolj mehanično opravljanje zakramentalnih dejanj. "Ko svoj prst pomočimo v sveto olje, moramo zavestno vstopiti v sveto dogajanje. Bog je, ki deluje. In vedno znova ga iskreno prosim, naj tudi pri tej delitvi zakramenta najprej deluje na meni, da bom vreden biti njegov služabnik in delivec zakramenta," je poudaril.

V nadaljevanju je dejal, da niti duhovnik niti škof v svojem delovanju nista zasebnika. "Župnija ni moje podjetje, v katerem moram ustvarjati dobiček, morda presežek dohodkov nad izdatki, v katerem mora biti število krstov večje od pogrebov," je opomnil. Kadar se začnejo te številke obračati drugače, je po njegovem opozorilu pod vprašaj postavljeno duhovništvo posameznika, njegova uspešnost.

"A nihče izmed nas ni poslan na svoje mesto, da bi bil uspešen, ampak da bi v sodelovanju s škofom in pod vodstvom Svetega Duha vodil Božje ljudstvo," je povedal. "Žal nas je strah, da bi v resnici postali učenci in služabniki Kristusa, ki je svet odrešil s svojo 'ljubeznijo do konca', ne s svojo uspešnostjo," je dodal v pridigi, ki jo je Katoliška cerkev objavila na svoji spletni strani.

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je medtem v pridigi spomnil, da je duhovnik oznanjevalec vesele novice. Glede na to ni dovolj, da ohranja to, kar je prejel, ampak je treba napredovati. Po njegovem mnenju je to pot nenehne duhovne rasti in zorenja.

Duhovnike, diakone, bogoslovce ter redovnice in redovnike je povabil, naj bodo učenci pravih odnosov, ki temeljijo na zaupanju, spravi in miru. Svojo pot naj nadaljujejo z navdušenjem in pogumom. Sodobnega časa namreč ne vidi kot naklonjenega Cerkvi, še manj pa duhovnikom, diakonom, bogoslovcem, redovnicam in redovnikom.

Največja nevarnost se mu zdi, da bi želeli postati všečni ljudem, h katerim so poslani, in bi se pustili zapeljati povprečnosti, očarljivosti minljivega, skušnjavi moči in vpliva v družbi. Z namenom, da varujejo um in srce, je zato po njegovem prepričanju potrebna notranja budnost. Ob tem je vernike prosil, da skrbijo za svoje duhovnike, in sicer tako za njihovo zdravje in dobro počutje kot tudi za njihov gmotni položaj. Naj bodo njihovi sodelavci in naj prevzemajo naloge, ki bodo duhovnike razbremenile, je zaprosil.

Olje je protagonist današnjega praznovanja, pa je povedal novomeški škof Andrej Saje. Olje po njegovem daje lepoto in sijaj in je zdravilo za rane. Sveta olja so namenjena maziljenju glave in čela, prsi in rok ter imajo duhovni pomen. S krstnim oljem bodo maziljeni katehumeni, z bolniškim oljem bolni, s sveto krizmo pa novokrščenci, birmanci, novomašniki in na novo posvečeni škofje. S sveto krizmo mazilijo tudi nove ali prenovljene cerkve, oltarje in zvonove, je pojasnil.

Krizmena maša duhovnike po njegovih navedbah med drugim spominja na prejem zakramenta svetega reda. Pozval je, naj bo današnji dan poleg obnovitve obljub povabilo k refleksiji o tem, kako izvajajo svojo službo. "Vprašajmo se, kako doživljamo in sprejemamo dejstvo, da smo del vesoljne Cerkve," je predlagal.

Pridigo je sklenil s povabilom, naj svetu prinašajo olje sočutja in usmiljenja, veselja in upanja. "Naj bo v nas olje sočutja do ubogih in zapostavljenih. Ne pozabimo na olje smeha in zdravega smisla za humor. Olje odpuščanja in molitve naj nas žene, da ne omagamo," je dodal.

Krizmene maše so ime dobile po sveti krizmi, oljčnem olju, obogatenem z balzamom ali dišavnicami, nad katerim škof zmoli posvetilno molitev. Olje posveti samo škof, in sicer enkrat na leto, so zapisali v Katoliški cerkvi. Duhovniki in škofje uporabljajo sveto krizmo pri podeljevanju zakramentov, tako pri krstu, birmi ter diakonskem, mašniškem in škofovskem posvečenju, prav tako pa tudi pri posvetitvi oltarja ali cerkve. Škof pri krizmeni maši blagoslovi tudi krstno in bolniško olje, ki se uporabljata pri podeljevanju zakramenta krsta oziroma bolniškega maziljenja.

Papeža pripeljali na invalidskem vozičku

V Vatikanu je krizmena maša potekala v baziliki sv. Petra. Papeža Frančišek, ki je v zadnjem času zaradi bronhitisa odpovedal več dogodkov, so pred oltar pripeljali na invalidskem vozičku. Popoldne bo papež Frančišek v ženskem zaporu Rebibbia v Rimu vodil mašo, sledilo pa bo umivanje nog.

Pri evangeličanih, ki veliko noč praznujejo na isti dan kot katoličani, na veliki četrtek ne pripravljajo bogoslužij, saj evharistijo razumejo bolj na simbolni ravni. Pravoslavni verniki pa bodo letos veliko noč zaradi uporabe drugačnega koledarja praznovali 5. maja.

Petek v znamenju križevega pota, sobota se bo sklenila z velikonočno vigilijo

V petek se bodo v Cerkvi s križevim potom spomnili Jezusovega trpljenja. Glede na program velikonočnega tedna namerava papež kljub zdravstvenim težavam sam voditi vsa praznovanja, vključno s tradicionalnim križevim potom v rimskem Koloseju v petek zvečer.

Sobota bo v znamenju velikonočne vigilije, ki se bo v vatikanski baziliki začela že ob 19.30. Prav tako v baziliki bo papež v nedeljo daroval velikonočno mašo, ki se bo sklenila s tradicionalnim blagoslovom Urbi et Orbi (mestu in svetu).