Pristanišče Larnaka na Cipru je izhodiščna točka za ladje, ki naj bi po na novo vzpostavljenem pomorskem koridorju dostavljale dobrodelno pomoč za prebivalce Gaze, ki jim zaradi izraelskih napadov in obleganja grozi lakota. Potem ko je 15. marca pomoč uspešno dostavila prva ladja, je v ponedeljek v bližino obale Gaze v spremstvu ladij Open Arms in Ledra Dynamic priplula še ladja Jennifer.
Na krovu je imela približno 250 ton pomoči, skupaj s spremljevalnima ploviloma pa so prevažali približno 400 ton hrane. Organizaciji Svetovna centralna kuhinja (ang. World Central Kitchen oziroma WCK) je z ladij uspelo raztovoriti le 100 ton. Dostava se je prekinila, ko je bilo v ponedeljek v izraelskih napadih ubitih sedem humanitarnih delavcev te organizacije med dostavo nove pomoči.
Glede na navedbe WCK-ja so bila njihova vozila kljub predhodnemu usklajevanju z izraelsko vojsko tarče napadov, ko so zapuščali skladišče v mestu Deir el Bala, kjer so raztovarjali hrano, ki je prispela prek morja. WCK je posledično ustavil dejavnosti na območju, ladje pa so se obrnile proti Cipru, so potrdile tamkajšnje oblasti.
Med ubitimi človekoljubnimi delavci so bili državljani Avstralije, Poljske, Združenega kraljestva, dvojna državljanka ZDA in Kanade ter Palestinec.
Reševalna vozila so medtem njihova trupla iz bolnišnice Abu Jusef Al Nadžar v Rafi na jugu Gaze prepeljala v Egipt. Tam jih bodo sprejeli predstavniki držav, od koder so prihajali ubiti, nato pa bodo trupla prepeljali v domovine, kjer jih bodo pokopali.
Direktor omenjene bolnišnice Marvan Al Hams je ob tem britansko, avstralsko, kanadsko in poljsko vlado pozval, naj prenehajo oboroževati Izrael, poroča Al Džazira.
Ustanovitelj WCK-ja: Napad je bil sistematičen
Ustanovitelj WCK-ja José Andrés je izraelski napad na humanitarne delavce te organizacije označil za "sistematičnega, od vozila do vozila", poroča Al Džazira.
Andrés je za Reuters dejal, da je WCK z izraelsko vojsko komuniciral in da je vojska poznala gibanje humanitarcev.
Biden pozval k preiskavi napada na humanitarne delavce
Ameriški predsednik Joe Biden je izrazil ogorčenje zaradi smrti sedmih humanitarnih delavcev organizacije WCK-ja in Izrael pozval k hitri preiskavi.
Več kot 75.500 Palestincev je ranjenih. Okoli 17.000 otrok je izgubilo enega ali oba starša. Več kot milijon ljudi so zaradi večkratnih razselitev prizadele nalezljive bolezni. Razseljenih je več kot dva milijona od 2,3 milijona ljudi v Gazi. Povsem uničenih je 70.000 stanovanjskih enot.
"Preiskava mora biti hitra, zagotoviti mora odgovornost, njeni rezultati pa morajo biti javni," je sporočil Biden, potem ko je Izrael obljubil temeljito preiskavo o tem, zakaj so zračni napadi zadeli vozila humanitarnih delavcev.
Biden je dejal, da je "ogorčen" zaradi smrti humanitarnih delavcev, in poudaril, da to ni bil osamljen incident. "To je glavni razlog, zakaj je razdeljevanje humanitarne pomoči v Gazi tako težavno – ker Izrael ni storil dovolj, da bi zaščitil humanitarne delavce, ki skušajo dostaviti nujno potrebno pomoč civilistom," je poudaril Biden.
"Takšni incidenti se preprosto ne smejo zgoditi," je bil oster Biden. "Izrael tudi ni storil dovolj za zaščito civilistov. ZDA neprenehoma opozarjajo Izrael, naj loči svoje vojaške operacije proti Hamasu od humanitarnih operacij, da se izogne civilnim žrtvam," je sporočil Biden.
Obljubil je, da bodo ZDA, ki so ključna vojaška in politična podpornica Izraela, še naprej dostavljale humanitarno pomoč Palestincem v Gazi, sam pa bo pritiskal na Izrael, naj pri tem pomaga. "Poleg tega pritiskamo za takojšnje premirje kot del dogovora o izpustitvi talcev, za kar si ta trenutek prizadeva moja ekipa v Kairu," je še dejal.
"Danes sem govoril s prijateljem in ustanoviteljem Svetovne centralne kuhinje Josejem Andresom ter mu izrekel najgloblje sožalje zaradi smrti pogumnih humanitarnih delavcev in mu izrazil nadaljnjo podporo pri njegovih junaških prizadevanjih in prizadevanjih njegove ekipe za dostavo hrane lačnim po svetu. Naj Bog blagoslovi ubite humanitarne delavce in prinese tolažbo svojcem," je sporočil Biden.
Več dobrodelnih organizacij prekinilo delovanje v Gazi
Od začetka vojne v Gazi je bilo ubitih več kot 200 humanitarnih delavcev, je v torek sporočil Jamie McGoldrick, najvišji uradnik ZN-a za usklajevanje humanitarne pomoči v Gazi. Dodal je, da napad na Svetovno centralno kuhinjo ni bil "osamljen incident", je poročal Guardian. Poudaril je, da je bilo od začetka vojne v Gazi ubitih skoraj trikrat več dobrodelnih delavcev kot v katerih koli spopadih v zadnjem letu.
Po napadu je več dobrodelnih organizacij, med njimi tudi Svetovna centralna kuhinja, napovedalo, da bodo prenehale delovati v Gazi, kar je še okrepilo strahove, da se bo humanitarna katastrofa še poslabšala.
Iz ene od dobrodelnih organizacij, Aneran, so sporočili, da je po smrti delavcev Svetovne centralne kuhinje njihova ekipa ugotovila, da "varno zagotavljanje pomoči ni več izvedljivo".
ZN začasno prekinja premikanje ponoči
Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN-a Stephane Dujarric je dejal, da ZN po izraelskem napadu na humanitarne delavce za vsaj 48 ur prekinja premikanje po Gazi ponoči. V tem času bodo ocenili varnostne razmere.
ZN-ov Svetovni program za hrano sicer nadaljuje svoje delovanje podnevi, tudi s poskusi poslati konvoje s pomočjo na sever Gaze, "kjer ljudje umirajo", je dejal Dujarric.
Borell in Lenarčič pozivata k preiskavi in kaznovanju odgovornih
Zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell in komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič sta Izrael pozvala k preiskavi napada in kaznovanju odgovornih. Od izraelskih oblasti terjata tudi uresničitev resolucije Varnostnega sveta ZN-a z zahtevo po prekinitvi ognja in ukrepov, ki jim jih je naložilo Meddržavno sodišče.
Spomnila sta še na obveznost Izraela po mednarodnem humanitarnem pravu, da vselej ščiti humanitarne delavce. Pohvalila sta neprecenljivo delo Združenih narodov in vseh humanitarnih organizacij, ki v izjemno slabih razmerah v Gazi dostavljajo pomoč, ki rešuje življenja. "Pozivamo Izrael, naj izpolni obvezo in omogoči varen in neoviran humanitarni dostop do tistih, ki potrebujejo pomoč," sta zapisala v skupni izjavi.
Španski premier Pedro Sánchez je od Izraela zahteval dodatna pojasnila glede napadov na humanitarne delavce. Uradno izraelsko pojasnilo, da je šlo za "nenameren" incident, je Sánchez označil za "nesprejemljivega in nezadostnega". Od Izraela pričakujejo podrobnejša pojasnila, nato pa se bodo odločili za ukrepanje, je dejal. José Andrés, ustanovitelj WCK-ja, je španski Američan.
Namestnik poljskega zunanjega ministra Andrzej Szejna pa je dejal, da je izraelskega veleposlanika v Varšavi pozval na zagovor glede smrti poljskega humanitarnega delavca Damiana Sobóla.
Napade obsodil tudi papež Frančišek
"Molim za umrle in njihove družine ter znova pozivam k dostopu do humanitarne pomoči za izčrpano in trpeče civilno prebivalstvo ter k takojšnji izpustitvi talcev," je na splošni avdienci dejal papež Frančišek in obsodil zračne napade, v katerih je bilo ubitih sedem uslužbencev WCK-ja.
Papež je ob tem pozval k izogibanju neodgovornim poskusom stopnjevanja spopadov na Bližnjem vzhodu. "Prizadevajmo si, da bi se ta in druge vojne, ki še naprej prinašajo smrt in trpljenje na številnih koncih sveta, čim prej končale. Molimo in neutrudno delajmo, da bi orožje utihnilo in bi znova zavladal mir," je dejal vernikom.
Izrael napad na humanitarne delavce označil za hudo napako
"Ta incident je bil huda napaka," je dejal načelnik generalštaba izraelske vojske Herzi Halevi o napadu. Dodal je, da se to ne bi smelo zgoditi, napadi pa so po njegovih besedah posledica "napačne identifikacije" ponoči. Ob tem se je opravičil za, kot je dejal, nenamerno škodo, ki so jo povzročili članom humanitarne organizacije.
Izraelski predsednik Jicak Hercog je v torek govoril z vodjo organizacije Joséjem Andrésom in mu izrazil globoko žalost in iskreno opravičilo zaradi tragične izgube življenj.
Premier Benjamin Netanjahu je predtem priznal, da je bilo sedem humanitarnih delavcev ubitih v izraelskem zračnem napadu. Zatrdil pa je, da je šlo za tragičen incident in nenameren napad, o katerem bodo uvedli preiskavo. "To se v vojni dogaja ... storili bomo vse, da se to ne bo več ponovilo," je dodal.
Izraelski časopis Haarec je poročal, da so njegovi viri v izraelski vojski za umor sedmih humanitarnih delavcev v Gazi okrivili "pomanjkanje discipline pri poveljnikih na terenu".
V nasprotju s trditvami izraelskega obrambnega ministrstva, da je vzrok za umor osebja Svetovne centralne kuhinje "pomanjkljivo usklajevanje" med vojsko in humanitarnimi organizacijami, so vojaški viri za Haarec povedali, da je "težava v delovanju častnikov, ki so kršili postopke".
Bo Svet ZN-a za človekove pravice pozval k embargu na dobavo orožja?
Svet ZN-a za človekove pravice bo v petek razpravljal o osnutku resolucije, ki poziva k embargu na dobavo orožja Izraelu. Če bo osnutek potrjen, bo to prvič, da se bo ta organ ZN-a opredelil glede vojne v Gazi.
Osem strani dolg osnutek obsoja "izraelsko uporabo eksplozivnega orožja z učinki na širokem območju" v naseljenih predelih Gaze, od Izraela pa zahteva tudi, da "spoštuje svoje zakonske dolžnosti za preprečevanje genocida".
Besedilo poziva države, naj prenehajo prodajo ali dobavo orožja, streliva in druge vojaške opreme Izraelu, pri tem pa navaja "utemeljeno tveganje genocida v Gazi".
Obsoja tudi "uporabo stradanja civilistov kot metodo vojskovanja", poziva k takojšnji prekinitvi ognja in "obsoja izraelska dejanja, ki bi lahko pomenila etnično čiščenje".
Osnutek tudi zahteva, naj Izrael konča svojo okupacijo palestinskega ozemlja in nemudoma prekine "nezakonito blokado" Gaze, ki jo izvaja od leta 2007.
Osnutek resolucije je vložil Pakistan v imenu 55 od 56 članic Organizacije za islamsko sodelovanje, ki so članice ZN-a. Izjema je le Albanija.
Nova prošnja za polnopravno članstvo Palestine v ZN-u
Palestinska samoupravna oblast je v torek generalnemu sekretarju ZN-a Antoniu Guterresu poslala pismo, v katerem je znova zaprosila za polnopravno članstvo Palestine v ZN-u. Želi si, da bi Varnostni svet prošnjo obravnaval še ta mesec, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Palestinski predstavnik pri ZN-u Rijad Mansur je v pismu, ki ga je posredoval Guterresu, zahteval ponovno preučitev prošnje za članstvo Palestine v ZN-u iz leta 2011.
Mansur je v zadnjih mesecih večkrat poudaril, da je članstvo v ZN-u zaradi vojne v Gazi postalo prednostna naloga Palestincev. "Mednarodna skupnost je bila tista, ki je leta 1947 odločila, da se v Palestini ustanovita dve državi. Dolžnost mednarodne skupnosti skupaj s palestinskim ljudstvom je, da se ta naloga zaključi s sprejetjem države Palestine v ZN," je dejal februarja.
Malta, ki trenutno predseduje Varnostnemu svetu, je Mansurjevo pismo razposlala članicam Varnostnega sveta.
Arabska liga, Organizacija za islamsko sodelovanje (OIC) in Gibanje neuvrščenih so medtem Guterresu v torek poslali pismo, v katerem so podprli prizadevanje Palestincev. "Želimo vas spomniti, da je do danes 140 držav članic priznalo državo Palestino," so zapisale organizacije.
Palestinski predsednik Mahmud Abas je prošnjo za članstvo Palestine v ZN-u vložil leta 2011. Vendar v 15-članskem Varnostnem svetu Palestinci niso dobili zadostne podpore za članstvo, Generalna skupščina ZN-a pa je novembra 2012 Palestini podelila status opazovalke.
Številni analitiki menijo, da prošnja Palestine za članstvo v ZN-u ne bo uspešno prestala glasovanja v Varnostnem svetu, saj bodo ZDA najverjetneje vložile veto.
Četrta noč protivladnih protestov v Jeruzalemu
Po poročanju izraelskih medijev so se demonstranti v torek zvečer z baklami zbrali blizu poslopja parlamenta v Jeruzalemu. Protestniki, med njimi družine talcev in nekdanji predsednik vlade Ehud Barak, so Netanjahuju očitali krivdo za "katastrofo 7. oktobra lani", ko je palestinsko gibanje Hamas vdrlo v Izrael in med drugim zajelo okoli 250 talcev. Zahtevali so tudi predčasne volitve.
Družine talcev so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP jezne na Netanjahuja, ki si po njihovih besedah ne prizadeva za izpustitev njihovih bližnjih. Na torkovem shodu pred parlamentom so nekatere družine izraelskega premierja z najdaljšim stažem obtožile, da skuša vojno izkoristiti za podaljšanje oblasti.
Pozneje so izbruhnili spopadi med protestniki in policijo. Po navedbah policije je okoli 3000 ljudi poskušalo priti do hiše premierja Netanjahuja. Enemu od protestnikov je uspelo prebiti varnostno ograjo, vendar nikomur ni uspelo priti do rezidence. Izraelski mediji poročajo, da so varnostne sile na silo razgnale nekaj protestnikov.
Protestniki nasprotujejo vladi, ki je po njihovem mnenju kriva za to, da Hamas v Gazi še vedno zadržuje nekaj več kot sto talcev. Družine talcev v izraelskih mestih so z geslom "Pripeljite jih nazaj" sicer protestirale vsak dan v prejšnjem tednu.
Protestniki zahtevajo, da vlada s Hamasom doseže nov dogovor o izpustitvi talcev, Netanjahu medtem vztraja pri vojaških rešitvah konflikta.
Aktivisti in sorodniki talcev vdrli v parlament
Aktivisti in sorodniki talcev so medtem vdrli v izraelski parlament ter dele stavbe polili z rumeno barvo. Protestniki so znova zahtevali sklenitev dogovora za izpustitev talcev.
Varnostno osebje je hitro posredovalo, nastali pa so tudi spopadi, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Med protestom so nekateri opozicijski poslanci vstali in dvignili roke v znak solidarnosti z družinami talcev. Tudi vodja opozicije Jair Lapid je izrazil podporo družinam talcev in pozval policijo, naj zaščiti protestnike. "Naše srce je z vami. Borili se bomo z vami. Protestnike pozivam, naj spoštujejo zakon, policijo pa, naj protestnike zaščiti," je poudaril.
Ob tem je bil kritičen do Netanjahujeve vlade, češ da ta ni zaščitila izraelskih državljanov. "V nobeni drugi državi na svetu ta vlada 8. oktobra ne bi ostala na oblasti. To, da ste ostali na oblasti, je tragedija, če pa ste že ostali na oblasti, potem vsaj zaščitite talce in njihove družine," je dodal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje