Na Univerzi Johnsa Hopkinsa, kjer je bil Barth zaslužni profesor angleščine in kreativnega pisanja, so potrdili, da je Barth umrl v torek; vzroka smrti niso navedli.
Barth, avtor 20 knjig, je zagovarjal postmodernizem v književnosti, češ da so stare oblike izčrpane in da so potrebni novi pristopi. Znan je bil po svoji strasti do literarne teorije in inovativnih, a zapletenih romanih. Sam je nekoč dejal, da se počuti kot Šeherezada iz Tisoč in ene noči, ki si obupno prizadeva preživeti s tem, da ustvarja književnost.
Našel življenje v "izčrpani obliki" romana
Leta 1966 je izšla njegova uspešnica Giles Goat-Boy. Naslednje leto je napisal postmodernistični manifest Literatura izčrpanosti, v katerem je trdil, da tradicionalni roman trpi zaradi "izčrpanosti nekaterih oblik". V vplivnem eseju je postmodernističnega pisatelja opisal kot tistega, ki se "sooči z intelektualno slepo ulico in jo uporabi proti njej sami".
Trinajst let pozneje je v drugem eseju z naslovom Literatura dopolnjevanja pojasnil, da ni mislil, da je roman mrtev, temveč da nujno potrebuje nov pristop.
"Rad spomnim bralce svojega prejšnjega eseja, da je pisana literatura dejansko stara približno 4500 let (plus minus nekaj stoletij, odvisno od definicije literature), vendar ne moremo vedeti, ali 4500 let pomeni starost, zrelost, mladost ali zgolj otroštvo," je zapisal Barth.
V parodiji in satiri je pogosto raziskoval odnos med pripovedovalcem in občinstvom.
Barth je študiral džez na glasbeni šoli Juilliard v New Yorku, vendar je menil, da nima velikega talenta za glasbo, zato se je posvetil ustvarjalnemu pisanju in ga je poučeval na več univerzah.
Njegov prvi roman The Floating Opera je bil nominiran za nacionalno knjižno nagrado. Ponovno je bil nominiran za zbirko kratkih zgodb Lost in the Funhouse iz leta 1968, leta 1973 pa je nagrado prejel za tri kratke romane Chimera, ki obravnavajo mitološko tematiko.
Idealen postmodernističen pisatelj niti ne zavrača niti ne imitira bodisi svojih modernističnih staršev iz 20. stoletja bodisi predmodernih starih staršev iz 19. stoletja. Prvo polovico našega stoletja ima za seboj, ne pa na svojih plečih.
Njegovo prelomno delo je The Sot-Weed Factor (Trgovec s tobakom) iz leta 1960, parodija na zgodovinsko fikcijo s številnimi zapleti in šaljivimi dovtipi. V njem je opisal dogodivščine Ebenezerja Cooka, ki prevzame tobačno farmo v Marylandu. Delo je v slovenskem prevodu leta 2011 izšlo pri Cankarjevi založbi.
Barth se je rodil na vzhodni obali Marylanda in tja je postavil veliko svojih del. Tako njegovo delo iz leta 1982 Sabbatical: A Romance kot The Tidewater Tales iz leta 1987 opisujeta pare, ki plujejo po zalivu Chesapeake.
Literarnim konvencijam se je uprl tudi v epistolarnem romanu Letters iz leta 1979, v katerem si dopisujejo liki iz njegovih prvih šestih romanov in v katerega je kot enega od likov vključil tudi sebe.
Njegova zadnja knjiga je Postscripts (or Just Desserts): Some Final Scribblings iz leta 2022.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje