"Bližnji vzhod je na robu. Ljudje v regiji se spopadajo z resnično nevarnostjo uničujočega obsežnega konflikta. Zdaj je čas za ublažitev in deeskalacijo," je dejal Guterres na začetku izrednega zasedanja Varnostnega sveta ZN-a, ki ga je zahteval Izrael.

Slovenski predstavnik Samuel Žbogar je iranski napad ostro obsodil. "Iranski napad velikega obsega na Izrael ostro obsojamo. Odločno obžalujemo resno stopnjevanje krize tako, kot smo storili prejšnji teden v primeru napada na iranski konzulat. Ti dogodki grozijo s pospeševanjem spirale nasilja, ki se lahko razširi v spopad nepredvidljivega obsega," je dejal Žbogar.

"Imamo skupno odgovornost, da si prizadevamo za mir," je dejal Guterres. "Niti regija niti svet si ne moreta privoščiti več vojne," je znova opomnil. Ponovno je izrazil "odločno obsodbo hudega stopnjevanja, ki ga predstavlja iranski napad na Izrael", in vse države članice spomnil, da Ustanovna listina ZN prepoveduje uporabo sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti katere koli države.

"Prav tako je treba spoštovati načelo nedotakljivosti diplomatskih in konzularnih prostorov ter osebja," je dodal in spomnil na "obsodbo" izraelskega napada na iranski konzulat v Damasku 1. aprila.

G7: Iran stopa v smer destabilizacije regije

Na izrednem srečanju so se predtem sestali tudi voditelji držav G7, ki so obsodili napad Irana na Izrael in dejali, da si bodo prizadevali za stabilizacijo razmer na Bližnjem vzhodu. "Iran je s svojimi dejanji še dodatno stopil v smeri destabilizacije regije in tvega, da bo izzval nenadzorovano regionalno eskalacijo. Temu se je treba izogniti," je v izjavi, ki jo je izdala predsedujoča G7 Italija, zapisala po videokonferenci, na kateri so sodelovali voditelji skupine.

Voditelje G7 je na videokonferenco sklicala trenutna predsedujoča skupini Italija, predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni pa je obsodila napad in dodala, da se boji "destabilizacije regije". V skupini G7 so ZDA, Japonska, Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo, Italija in Kanada. Vse države so ostro obsodile napad, a obenem opozorile na morebitno destabilizacijo regije.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je že v prvem odzivu izrazil globoko zaskrbljenost zaradi resne nevarnosti širjenja spopada po vsej regiji in pozval vse strani, naj se izogibajo dejanjem, ki bi lahko vodila v velik vojaški spopad na več frontah. Kot je dejal, si ne regija ne svet ne moreta privoščiti še ene vojne.

"EU ostro obsoja nesprejemljiv iranski napad na Izrael. To je stopnjevanje brez primere in resna grožnja regionalni varnosti," je dejal visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell in za torek sklical izredno videokonferenco zunanjih ministrov držav članic Evropske unije. Kot je zapisal na omrežju X, je njihov cilj prispevati k umiritvi razmer in varnosti na Bližnjem vzhodu.

Napad je obsodil tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. "Odločno obsojamo napad Irana na Izrael. Storiti je treba vse, da preprečimo nadaljnjo regionalno eskalacijo. Izogniti se je treba nadaljnjemu prelivanju krvi. Še naprej bomo pozorno spremljali razmere z našimi partnerji," je zapisal.

Ameriški predsednik Joe Biden je medtem Izraelu obljubil pomoč.

Britanski premier Rishi Sunak je obsodil iranski "nepremišljen" napad na Izrael, ki je po njegovih besedah pokazal, da namerava "sejati kaos na lastnem dvorišču". "Ti napadi tvegajo razvnetje napetosti in destabilizacijo regije. Iran je znova pokazal, da namerava sejati kaos na lastnem dvorišču," je dejal Sunak v izjavi. "Združeno kraljestvo se bo še naprej zavzemalo za varnost Izraela in vseh naših regionalnih partnerjev, vključno z Jordanijo in Irakom."

Ob tem je potrdil, da so britanska vojaška letala (RAF) sestrelila več iranskih brezpilotnih letalnikov.

"Združeno kraljestvo je sodelovalo v mednarodni usklajeni akciji prestrezanja iranskih raket in brezpilotnih letalnikov. RAF je v regijo poslal dodatna letala," je dejal.

Sunak je še dodal, da je bil napad Irana "nevarna in nepotrebna eskalacija", ki jo najstrožje obsoja.

"Odločno obsojamo napad, ki se nadaljuje, ki bi lahko celotno regijo pahnil v kaos. Iran in njegovi zastopniki morajo to nemudoma ustaviti. Izrael ima v tem trenutku našo popolno solidarnost," je dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock.

Tudi nemški kancler Olaf Scholz je "najostreje" obsodil silovite iranske napade na Izrael. "S tem neodgovornim in neupravičenim napadom Iran tvega regionalni požar," je dejal Scholz, ki je sicer na obisku na Kitajskem. "V teh težkih urah Nemčija tesno stoji ob strani Izraelu. O nadaljnjih odzivih bomo zdaj tesno razpravljali s partnerji in zavezniki iz skupine G7," je še poudaril.

Obsodbi se je pridružil tudi francoski zunanji minister Stephane Sejourne, ki je dejal, da je s tako nepričakovano potezo Iran naredil nov korak v svojih destabilizirajočih dejanjih.

"Najostreje obsojam napad brez primere, ki ga je Iran sprožil proti Izraelu in grozi z destabilizacijo regije," je na družbenem omrežju X sporočil francoski predsednik Emmanuel Macron. Poudaril je, da si Francija s partnerji prizadeva za deeskalacijo, ter strani pozval k zadržanosti.

Sorodna novica Iran napad izvedel v okviru "pravice do samoobrambe", izraelski vojni kabinet glede odziva razdeljen

Fajon: Napad je globoko skrb vzbujajoč

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon se je ob robu kongresa SD-ja odzvala na prva poročila o iranskem povračilnem ukrepu. "Skrb vzbujajoče informacije, ki jih dobivamo, potrjujejo, da je Iran proti Izraelu poslal brezpilotna letala, opremljena z eksplozivom, ki naj bi dosegla izraelski zračni prostor okoli 2. ure zjutraj (op. po lokalnem času). Tudi Izrael je na drugi strani poslal v zrak bojna letala, pričakovati je, da bo skušal poloviti ta brezpilotna letala, pričakuje se ostra reakcija. Nekateri ocenjujejo, da gre tu za zelo skrb vzbujajoče razmere, doslej je bila ocena, da si nihče ne želi večjega regionalnega konflikta. Ali je tu šlo za preskok rdečih linij in to lahko vodi v večji regionalni konflikt, je težko govoriti."

Pozneje je na omrežju X zapisala, da je napad globoko skrb vzbujajoč in zelo alarmanten, ter da je vsaka nadaljnja eskalacija že tako napetega položaja na Bližnjem vzhodu izjemno nevarna.

Golob: Čas je za takojšnje končanje vseh vojaških dejavnosti in trajno premirje

"Zaostritev spopadov na Bližnjem vzhodu nas navdaja z veliko zaskrbljenostjo. Napad Irana na Izrael je nesprejemljivo stopnjevanje konflikta. Skrajni čas je za takojšnje končanje vseh vojaških aktivnosti in trajno premirje, tako v Gazi kot povsod drugod na Bližnjem vzhodu," je sporočil predsednik slovenske vlade Robert Golob.

Kot piše v premierjevi izjavi, bo to tudi zahteva Slovenije na današnjem izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN-a na to temo.

Obsodbe tudi iz drugih delov sveta

Obsodbe so prišle tudi iz regije in drugih delov sveta. Zunanji ministrstvi Savdske Arabije in Egipta so izrazili zaskrbljenost zaradi stopnjevanja sovražnosti in pozvali k zadržanosti. Egiptovsko zunanje ministrstvo je opozorilo tudi na "nevarnost regionalne širitve spora" in dodalo, da bo Egipt "v neposrednem stiku z vsemi stranmi v konfliktu, da bi poskušal obvladati razmere".

Tudi Združeni arabski emirati so pozvali k "največji mogoči zadržanosti", da bi se Bližnji vzhod izognil "nevarnim posledicam", so po poročanju Reutersa sporočili s tamkajšnjega zunanjega ministrstva.

Jordanski premier Bišer Hasavneh je v nagovoru svojemu kabinetu poudaril, da bi kakršna koli eskalacija razmer v regiji pomenila "nevarno smer", v katero bi lahko območje šlo, zato je izpostavil nujo po umiritvi napetosti. Ob tem je dejal še, da bodo jordanske oborožene sile ukrepale proti komur koli, ki bi ogrožal varnost kraljevine, poroča Reuters.

Savdska Arabija pa je Varnostni svet ZN-a pozvala, naj prevzame odgovornost za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti.

Tudi Kitajska je pozvala k zadržanosti, a iranskega napada ni obsodila. Peking je sporočil: "Globoko smo zaskrbljeni zaradi trenutne eskalacije." Ob tem je vse strani pozval, naj ohranijo mirno glavo.

Medvedjev: Vojna bi škodovala Bidnu

Rusija medtem vse strani poziva, naj "se zadržijo", ob tem pa je "izrazila zaskrbljenost" zaradi eskalacije napetosti v regiji. "Računamo na države v regiji, da rešijo obstoječe probleme s političnimi in diplomatskimi sredstvi," so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva.

Moskva je še dodala, da je večkrat opozorila, da Varnostni svet ZN-a ni bil sposoben "ustreznega" odziva na izraelski napad na iransko veleposlaništvo v Siriji, v katerem je bilo ubitih sedem pripadnikov Iranske revolucionarne garde.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pa je dejal, da bi vojna med Izraelom in Iranom poslabšala možnosti ameriškega predsednika Joeja Bidna za izvolitev na letošnjih novembrskih predsedniških volitvah v ZDA.

"Amerika ne želi velike vojne na Bližnjem vzhodu," je Medvedjev sporočil na Telegramu. "Pobijanje v Gazi slabša Bidnove možnosti na volitvah in vojna med Izraelom in Iranom bi vnesla dodatno negotovost," je dodal.

V iranski misiji v Združenih narodih so opozorili, da gre za povračilni ukrep zaradi napada na iranski konzulat ob veleposlaništvu v Damasku v Siriji. Ob tem so poudarili, da gre za konflikt med Iranom in Izraelom, in ZDA opozorili, naj se vanj ne vmešavajo.

Hezbolah čestital Iranu

Proiransko šiitsko gibanje Hezbolah je danes čestitalo Iranu za nočno vojaško operacijo proti Izraelu, ki jo je označilo za kakovosten napad brez primere. Ob tem je pohvalilo "pogumno in modro odločitev" Teherana za odločen odgovor na izraelski napad na iranski konzulat v Damasku, poročajo tuje tiskovne agencije. "Islamska republika je kljub grožnjam, ustrahovanju in pritiskom uveljavila svojo naravno in zakonito pravico ter s pogumom brez primere in veliko modrostjo uresničila svojo iskreno obljubo," je gibanje zapisalo v sporočilu za javnost.
Hezbolah je še navedel, da so v operaciji zadeli natančno določene vojaške cilje kljub sodelovanju ZDA z Izraelom.