Moskva je sporočila, da pozorno spremlja peticijo, ki je objavljena na spletni strani ukrajinskega predsednika in poziva Kijev k zaprositvi ZDA, Velike Britanije skupaj z drugimi državami za napotitev enot za boj proti ruski vojaški agresiji.
"Kijevski režim je precej nepredvidljiv," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov, ko so ga na dnevnem brifingu povprašali o peticiji. "Večkrat smo povedali, da neposredna intervencija oboroženih sil držav Nata na terenu v tem konfliktu potencialno nosi izjemno nevarnost, zato menimo, da je to izjemno zahtevna provokacija, nič manj, in to seveda zelo pozorno spremljamo," je zatrdil.
Zveza Nato je odločno podprla Ukrajino v vojni z zagotavljanjem dobave orožja, vključno s tanki in raketami dolgega dosega, vendar pa se ni neposredno vpletla v vojno in v Ukrajini poslala svoje vojake, proti čemur sta se izrekla tako ruski predsednik Vladimir Putin kot ameriški predsednik Joe Biden, ki sta opozorila, da bi to lahko privedlo do tretje svetovne vojne.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da bi se vprašanje pošiljanja zahodnih enot v Ukrajino spremenilo, če bi Rusija prebila ukrajinske obrambne linije in bi Kijev prosil za posredovanje. Februarja je Macron sprožil polemiko, ko ni izključil možnosti namestitve francoskih kopenskih sil v Ukrajini v prihodnosti, ob tem pa opozoril, da bo verodostojnost Evrope padla na nič, če Rusija zmaga v vojni v Ukrajini.
Rusija je Francijo opozorila, da bo ob morebitni napotitvi francoske vojake obravnavala kot legitimne tarče. "Za Macrona je značilno, da s to retoriko razkriva svojo željo po ustvarjanju nekakšne 'strateške negotovosti' za Rusijo," je novinarjem povedala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.
"Moramo ga razočarati – za nas je situacija videti več kot gotova," je zatrdila. "Če se Francozi pojavijo na območju konflikta, bodo neizogibno postali tarče ruskih oboroženih sil. Zdi se mi, da ima Pariz že dokaze za to," je dodala in pojasnila, da je med ubitimi v Ukrajini vse več francoskih vojakov.
Ukrajinski parlament podprl vključevanje zapornikov v vojsko
Ukrajinski parlament je medtem danes sprejel predlog zakona, v skladu s katerim se bodo nekateri zaporniki lahko pridružili ukrajinski vojski, ki se v vojni proti Rusiji že dolgo sooča s pomanjkanjem pripadnikov.
"Parlament je glasoval 'za'," je sporočila Olena Šuliak, poslanka in vodja stranke Sluga naroda, katere član je tudi predsednik Volodimir Zelenski. Predlog zakona predvideva, da se določeni zaporniki, ki so izrazili željo po branjenju Ukrajine, pridružijo ukrajinskim silam. Po njenih besedah bi se vojski lahko pridružili tisti zaporniki, ki jim do odsluženja kazni manjkajo manj kot tri leta. Pridružiti se ji ne bodo mogli tisti, ki so zaprti zaradi spolnega nasilja, morilci dveh ali več ljudi, obsojenci zaradi resnih kaznivih dejanj korupcije in nekdanji visoki uradniki.
Prav tako se na služenje ne bodo mogli prijaviti preprodajalci drog in tisti, ki so za zapahi končali zaradi kaznivih dejanj zoper nacionalno varnost.
Rusija že od začetka vojne za bojevanje v Ukrajini novači zapornike. Po tej praksi je slovela zlasti najemniška skupina Wagner pokojnega Jevgenija Prigožina. V Kijevu so bili do novačenja zapornikov sprva kritični, vendar so se bili spričo ruskega napredovanja na bojiščih primorani premisliti.
Pred tem so aprila ukrajinske oblasti začasno ukinile večino konzularnih storitev za vojaške obveznike, torej moške, stare med 18 in 60 let. Starostno mejo za vpoklic v vojsko pa so znižali s 27 na 25 let, da bi olajšali mobilizacijo.
Novi ruski napadi na ukrajinsko energetiko
Ukrajinske zračne sile so danes sporočile, da so sestrelile večino ruskih raket in brezpilotnikov, ki so v nočnem obstreljevanju merili na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Nočni napadi so resno poškodovali najmanj tri termoelektrarne, je sporočil največji ukrajinski energetski operater DTEK.
"Sovražne sile so uporabile 76 sredstev za napad iz zračnega prostora – 55 raket in 21 brezpilotnih letal," so na omrežju Telegramu sporočile ukrajinske letalske sile in dodale, da so njihovi sistemi zračne obrambe sestrelili 39 raket in 20 brezpilotnih letal.
Medtem ko si ukrajinska vojska več kot dve leti po začetku vojne prizadeva zadržati frontno črto, Moskva povečuje intenzivnost napadov na ukrajinske energetske objekte, kar povzroča izpade elektrike in racionalizacijo njene porabe po vsej državi.
Po navedbah ukrajinskega ministrstva za energetiko so bili ruski napadi usmerjeni na objekte energetske infrastrukture v najmanj šestih regijah.
Po podatkih DTEK-a so bile ponoči resno poškodovane najmanj tri termoelektrarne. To je bil peti napad na energetske objekte podjetja v zadnjem mesecu in pol, so še sporočili.
O škodi na energetski infrastrukturi je pozneje poročal še ukrajinski distributer električne energije Ukrenergo. Po njihovih navedbah so napadi poleg termoelektrarn huje prizadeli tudi hidroelektrarne. Zato pričakujejo prekinitve oskrbe z električno energijo za gospodinjske in industrijske porabnike po vsej Ukrajini. Pri reševanju izjemno zahtevnega položaja si pomagajo z nujno oskrbo iz evropskih držav.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje