"To je bilo prvič, da smo to storili, saj smo prvič zaznali ladjo, ki prevaža orožje v Izrael in želi vpluti v špansko pristanišče," je po poročanju Guardiana dejal minister José Manuel Albares.

"To bo dosledna politika do katere koli ladje, ki prevaža orožje v Izrael in želi vpluti v špansko pristanišče. Zunanje ministrstvo bo sistematično zavračalo takšne postanke iz enega očitnega razloga: Bližnji vzhod ne potrebuje več orožja, potrebuje več miru," je dodal španski minister.

Španski minister za promet Óscar Puente je dejal, da je šlo za tovorno ladjo Marianne Danica, ki je zaprosila za dovoljenje za vplutje v pristanišče Cartagena 21. maja.

Španski dnevnik El País poroča, da ladja, ki pluje pod dansko zastavo, prevaža 27 ton eksplozivnega materiala iz Indije v mesto Hajfa v Izraelu.

Ladja z orožjem Borkum zdaj pluje proti Sloveniji?

Prepoved vplutja te ladje je prišla v času spora med premierjem Pedrom Sánchezom in njegovim koalicijskim partnerjem, levičarsko koalicijo Sumar, glede druge ladje z orožjem, Borkum, ki naj bi v Cartageno vplula v petek.

Propalestinske skupine pravijo, da Borkum prevaža orožje v Izrael, zaradi česar je Sumar zahteval, naj se ladji ne dovoli vpluti. Minister Puente medtem trdi, da ta ladja prevaža vojaški material za Češko, ne za Izrael.

Španski javni radio pa poroča, da je ladja Borkum preklicala postanek v španskem pristanišču Cartagena in sporočila, da pluje neposredno proti Sloveniji, od koder naj bi tovor nato pozneje potoval proti Pragi.

Gibanje za pravice Palestincev je medtem sporočilo, da naj bi bil po podatkih španskih organizacij Kampanja za končanje trgovine z orožjem z Izraelom in RESCOP (Solidarnostna mreža proti okupaciji Palestine) tovor ladje Borkum namenjen v pristanišče Ašdod v Izraelu.

Omenjeni organizaciji pravita, da so na ladji raketni motorji, rakete z eksplozivnimi navoji, eksplozivni material, izstrelki in gorivo za topove.

V gibanju so premierja Roberta Goloba, ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek, zunanjo ministrico Tanjo Fajon, ministra za obrambo Marjana Šarca in vodjo pomorske inšpekcije Toma Borovničarja pozvali, da ladji Borkum zavrnejo dostop in možnost pristanka v Luki Koper (tja naj bi priplula v sredo) oziroma da odredijo inšpekcijski nadzor tovora.

Španija, ki je prekinila prodajo orožja Izraelu po začetku njegove vojaške operacije proti Gazi, je ena najbolj kritičnih evropskih držav do Izraela. Doseči želi, da več članic EU-ja skupaj prizna neodvisno palestinsko državo, čemur Izrael močno nasprotuje.

Luka Koper: Naš dostop do informacij o tovoru je omejen

V Luki Koper so na vprašanje MMC-ja o ladjinem tovoru odgovorili, da so izvajalec pristaniških storitev in le eden od členov v logistični verigi. Sporočajo, da je njihov dostop do informacij o konkretni pošiljki, naročniku oziroma naslovniku tovora omejen, prav tako pa niso pristojni, da bi te informacije razkrivali javnosti.

Za TV Slovenija so povedali, da o dovoljenjih za vplutje odloča Uprava za pomorstvo, v tem primeru pa bo odločitev verjetno sprejeta na državni ravni.

Koordinatorica Levice Asta Vrečko je v odzivu poudarila, da je "nudenje logistične infrastrukture za prevoz orožja k izvajalcem genocida" v nasprotju s politiko miru in nenasilja. "Če držijo informacije, da izraelska ladja, ki pluje proti Luki Koper, prevaža orožje, potem bi ji Slovenija morala odreči dovoljenje za pristanek," je še zapisala.

Novi napadi Izraela, tudi na begunsko taborišče

Izraelske sile so medtem ponoči nadaljevale napade na cilje v Gazi, vključno z Rafo na jugu. Palestinska tiskovna agencija Vafa poroča o številnih smrtnih žrtvah.

Že tako kritične humanitarne razmere poslabšujejo nenehni napadi izraelskih sil, ki so zjutraj zadele šolo v begunskem taborišču Nusejrat in pri tem ubile najmanj štiri ljudi, ki so tam našli zatočišče.

Kot navaja Vafa, je izraelsko topništvo obstreljevalo Rafo, od koder v druge dele uničenega obmorskega dela Palestine beži vse več ljudi. V eksplozijah na skrajnem jugu je bila ubit najmanj en človek, o napadih pa poročajo tudi iz mesta Gaza na severu in od drugod.

Izraelska vojska je okrepila napade na begunsko taborišče Džabalija na severu Gaze. Trdi, da je imel Hamas popoln nadzor v begunskem taborišču ter da so današnji spopadi eni najhujših na tem območju od začetka vojne v Gazi oktobra lani

V napadih je bilo po navedbah izraelske vojske ubitih približno 60 borcev Hamasa, en izraelski vojak pa je bil ranjen. Uničena je bila tudi infrastruktura, ki naj bi jo borci uporabljali. Prebivalci begunskega taborišča so medtem opozorili, da je bil izraelski napad nenavadno silovit in da je bil usmerjen tudi na stanovanjske stavbe in šolo. Po nekaterih navedbah je Rafo obstreljevala tudi izraelska mornarica.

V zadnjih 24 urah je bilo v oblegani Gazi ubitih najmanj 31 ljudi, je sporočilo tamkajšnje zdravstveno ministrstvo. Skupno število smrtnih žrtev izraelske ofenzive je s tem preseglo 35.300, ranjenih je bilo še najmanj 79.261 ljudi. Med ubitimi je več kot 15.000 otrok.

Izraelska vojska je nadaljevala tudi racije na preostanku zasedenih palestinskih ozemelj. Pri kraju Tulkarem na Zahodnem bregu so znova izbruhnili spopadi med prebivalstvom in vojsko, v katerih je bil ubit Palestinec.

Začel delovati ameriški začasni pomol

Poveljstvo ameriške vojske je sporočilo, da so po začasnem pomolu ob Gazi, ki so ga postavile ZDA, tovornjaki začeli dostavljati humanitarno pomoč. V Gazo ni prišel noben ameriški vojak, so dodali.

ZDA so ob Gazi postavile plavajočo platformo, do katere bodo pomoč pripeljale večje ladje, na platformi bodo z vojaškimi tovornjaki tovor preložili na manjše vojaške ladje. Te bodo nato tovor prepeljale do pomola, po katerem bodo pomoč na kopno prepeljali s tovornjaki.

Mednarodne humanitarne organizacije namesto tega zagovarjajo odprtje kopenskih poti za dobavo pomoči v Gazo, kar pa Izrael onemogoča. Al Džazira poroča, da tudi v ameriškem obrambnem ministrstvu priznavajo, da pomol ni ustrezno nadomestilo za dobavo humanitarne pomoči po kopenski poti.

Pozneje so z Evropske komisije sporočili, da je na poti prek pomorskega koridorja s Cipra in novega pomola tudi prva pomoč EU-ja. Romunija je prek mehanizma EU-ja za civilno zaščito zagotovila več kot 88.000 konzerv s hrano za Palestince. Komisija je financirala stroške dostave pomoči, so navedli v Bruslju.

Od začetka vojne v Gazi je sicer EU, pomemben zaveznik Izraela, z letali čez zračni most dobavil že več kot 2000 ton pomoči, letos pa je zagotovila tudi 193 milijonov evrov humanitarne pomoči.

Na to, da dostava pomoči po morju ne more nadomestiti dostave po kopnem iz Egipta in Jordanije prek Izraela, je ob najavi pomoči EU-ja poudaril tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

"Izrael pozivam, naj v skladu s svojimi obveznostmi v okviru mednarodnega humanitarnega prava poveča dobave po kopnem in takoj odpre dodatne mejne prehode, da bi v Gazo dobavili več pomoči," je povedal.

Republikanci zahtevajo neovirano dobavo orožja Izraelu

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek z 224 glasovi proti 187 potrdil predlog zakona, s katerim želi prisiliti predsednika Joeja Bidna, da v celoti še naprej dobavlja orožje Izraelu.

Republikanci so se s tem odzvali na odločitev Bidnove vlade o ustavitvi pošiljanja velikih bomb Izraelu ob javnih pozivih, naj naredi več za zaščito civilistov v Gazi in naj ne začenja večje operacije v Rafi na jugu okupirane Gaze.

Bidnova vlada je ta mesec namreč začasno ustavila pošiljko 3500 bomb, od katerih so nekatere težke tudi do tisoč kilogramov in na gosto naseljenih območjih ubijejo na stotine ljudi.

Republikanci so bili zaradi začasne ustavitve dobave teh bomb ogorčeni, Bidna pa so obtožili, da je zapustil najbližjega zaveznika ZDA na Bližnjem vzhodu. ZDA sicer še naprej dobavljajo za več milijard dolarjev orožja Izraelu.

Bela hiša in demokrati so bili proti predlogu zakona, ki pa ga je vseeno podprlo 16 demokratskih članov kongresa. Trije republikanci so bili proti. Biden je napovedal veto, če morda podoben predlog potrdi tudi senat, kar pa je malo verjetno.

Republikanci trdijo, da Biden ne sme kritizirati načina, kako Izrael uporablja ameriško orožje in strelivo.

Demokrati pa odgovarjajo, da so bili republikanci tisti, ki so več mesecev ovirali potrditev pomoči Izraelu in Ukrajini in se sprenevedajo, ker jim to pomaga nabirati politične točke.

Med vojno v Gazi so izraelske sile ubile več kot 35.200 Palestincev, od tega več kot 15.000 otrok, na razdejanem območju primanjkuje hrane in vode, obe glavni ameriški politični stranki pa vztrajno podpirata Izrael.

Ta podpora sproža proteste levice in mladih v ZDA. Bidna in druge politike na njihovih dogodkih tako redno pričakajo protestniki, ki jih obtožujejo sodelovanja pri genocidu.