"Razlog, zakaj smo sklicali novinarsko konferenco, je pravzaprav alarmantno stanje, ki ga opažamo v našem šolstvu," je predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič dejala v uvodu novinarske konference, na kateri sta poleg nje sodelovala še predsednica Združenja aktivov svetov staršev Lara Romih in glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj.

Mihelič je opozorila, da morajo šole s skoraj enakimi sredstvi kot pred leti izpolniti bolj zahtevne programe. Pri tem morajo zadostiti številnim zakonom, pravilnikom in notranjim aktom, ki področje šolstva določajo pretirano. "Oboje duši delo šol, oboje onemogoča razvoj, onemogoča to, da bi lahko bila šola ponovno tako kakovostna kot pred nekaj leti," je poudarila. "Kako naj učitelj svobodno išče znanje, če je s pravilniki nadziran stokrat," se je vprašala in opozorila, da na padec znanja slovenskih učenk in učencev kažejo tudi slabši rezultati v mednarodnih primerjalnih evalvacijah.

"Namen je opozoriti javnost, da smo na vlaku, ki je vmes začel drveti navzdol, in menimo, da je morda še zadnji čas, ko lahko to smer preokrenemo in spet pomagamo našemu javnemu izobraževanju od vrtca do fakultete h kakovostnemu delovanju," je dejala Mihelič in poudarila, da je cilj predstavnikov ravnateljev, učiteljev in staršev opozoriti odločevalce na to, da je treba stopiti skupaj tudi v smislu politike. "Treba je nehati meriti moči, kdo ima bolj prav, kajti v končni fazi gre to vedno na račun naših otrok in mladostnikov in s tem tudi na račun naše prihodnosti," je opozorila.

Opozorila o preraščenih učnih načrtih in tekmi za ocene

"Na splošno zveza ugotavlja, da imamo na večini šol dobre učitelje, in smo jim hvaležni, ker so predani, zavzeti učitelji. Šola ima tudi kar nekaj dobrih sistemov - jutranje varstvo, prehrano, take reči, ki v Evropi ne funkcionirajo, pri nas funkcionirajo dobro, imamo pa tudi kar nekaj pomanjkljivosti," je opozorila predstavnica staršev Lara Romih.

Izpostavila je učne načrte, ki so "predmetno in vertikalno neusklajeni in preobloženi s faktografijo".

Romih je še navedla, da bi morali vzpostaviti enoten sistem zagotavljanja kakovosti v osnovni šoli, prek katerega bi ovrednotili delo in odpravljali pomanjkljivosti. "Na vprašanju, ali je šolski sistem dober ali slab, stoji ali pa pade cela družba," je poudarila.

Kot je poudarila, je treba zagotoviti tudi stabilno in učinkovito učbeniško politiko. "Učna gradiva so namreč preobsežna, prezahtevna, preštevilna, pretežka in ne nazadnje tudi predraga. Definirati je treba kazalnike kakovosti učnih gradiv in vzpostaviti do založnikov neodvisen sistem recenzije učnih gradiv," je opozorila. Dejala je, da je treba znova okrepiti vzgojni pomen šole in hkrati okrepiti partnerstvo staršev v šoli.

"Otroka dajmo meriti holistično, in ne skozi številke. Iz ocen je treba fokus preusmeriti na znanje," je še dodala Romih. Prepričana je, da se s takšno spremembo tudi starši ne bi več toliko vtikali v šolo. "Ko je pa tekma za ocene, se seveda starši, ki hočejo otroku zagotoviti široko paleto za naslednji izobraževalni sistem, zelo vtikujejo," je dejala. Vse starše je ob tem pozvala, naj se s kulturno komunikacijo aktivno vključujejo v dejavnosti, ki potekajo v šolskem prostoru. "Seveda nismo vsi starši krasni, pa tudi vsi učitelji niso krasni kot tudi ne vsi ravnatelji, ampak večina, to je tisto najlepše, nas pa je takih, da znamo kulturno, mirno komunicirati in iščemo skupne rešitve in cilje ter se ne napadamo," je dodala.

Štrukelj nakopičene težave v šolstvu opisal kot "idealno nevihto"

Glavni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj je v svoji izjavi poudaril, da so predstavniki ravnateljev, učiteljev in staršev za isto mizo sedli prvič od osamosvojitve. "Seveda že samo to govori o tem, da je neki simptom, da razmere niso povsem običajne. In tisto, kar nas druži, je prav ta ocena, da so stvari v izobraževanju v Sloveniji začele drseti v napačno smer," je dejal.

Tudi on je opozoril na vse slabše rezultate, ki jih slovenski učenci dosegajo v sklopu mednarodnih evalvacij. "Skrbi nas, da bi se lahko to v prihodnjih letih še dodatno poglabljalo. Imamo kadrovsko krizo, kjer ravnateljice in ravnatelji včasih po cestah lovijo študente, da naj gredo učit, ker drugih ni," je orisal situacijo.

Štrukelj je ob tem dejal, da se v zadnjih desetih letih vedno manj vlaga v izobraževanje, in opozoril, da se posledično slabše vrednoti tudi pedagoško delo, šolstvo pa pesti vse večja kadrovska stiska. "In če k temu dodate še to, da je v Sloveniji učiteljska populacija ena najstarejših v Evropi, lahko vidite, da gre za idealno nevihto," je poudaril in pristojne pozval, da je treba odločitve za spremembo trenda začeti sprejemati takoj.

"Vlada je sprejela program, s katerim bo promovirala, financirala, popularizirala poklic vojaka. S tem ni nič narobe, ampak ali si predstavljate, kako lepo bi bilo, če bi nekaj podobnega naredili zdaj, ko nam manjka na vsakem vogalu učiteljev in ravnateljev, tudi za učitelje," je dejal in izrazil skrb, da se bo problematiki politika začela resno posvečati šele, ko bo že prepozno, in opozoril, da se bo v tem primeru s posledicami treba ukvarjati še desetletje ali več.

Dejal je, da si želi, da bi prvo potezo naredil premier Robert Golob, ki bi predstavnike ravnateljev, učiteljev in staršev povabil na pogovor, kjer bi mu ponudili pomoč pri reševanju "ene najhujših dilem in kriz, v katero vstopa Slovenija".

Felda: Izobraževanje je potrebno dodatne podpore

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so v odzivu poudarili, da se zavedajo dolgoletnih izzivov na področju javnega šolstva. "Vlada je ob prevzemu mandata prepoznala, da je področje vzgoje in izobraževanja v naši državi potrebno sprememb in dodatne podpore," je zapisal minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda.

Meni, da so na področju šolstva naredili pomemben korak s spremembami zakona o osnovni šoli. Poleg tega posodabljajo različne druge akte, denimo zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter zakon o maturi. S tem želijo oblikovati zakonske podlage za zahteve in značilnosti današnjega časa, predvsem za otroke, učence in dijake. Usklajujejo tudi končno verzijo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja do leta 2033.

Zapisal je, da ne zanikajo pomanjkanja učiteljev in da ves čas izvajajo ukrepe za okrepitev njihovih vrst. Pri vseh izboljšavah sodelujejo s strokovno javnostjo, sindikatom in zvezo staršev. "Verjamem, da bomo tvorno sodelovali še naprej," je zapisal minister. Vsi imajo namreč po njegovih navedbah pred sabo soustvarjanje in vzdrževanje kakovostnega šolskega sistema.