V državi iz istega razloga kot predsedniških konec lanskega leta niso razpisali niti parlamentarnih volitev.

Anketa kijevskega Mednarodnega inštituta za sociologijo (KIIS) sicer kaže, da velika večina Ukrajincev podpira neizvajanje volitev v času vojne (februarja je 84 odstotkov vprašanih odgovorilo, da trenutno ni čas za volitve, 69 odstotkov pa jih je menilo, da bi moral Zelenski ostati na oblasti do konca izrednih razmer, razglašenih 24. februarja 2022), vseeno pa kritiki opozarjajo, da s tovrstnimi ukrepi država počasi drsi v avtokracijo.

"Za Ukrajince je prednostna naloga zmaga v vojni, šele nato volitve. Zato ne dvomijo o legitimnosti Zelenskega," je za BBC povedal vodja KIIS-a Anton Hrušecki.

Zelenski je lani ocenil, da bi bilo med vojno "neodgovorno" razmišljati o volitvah, in je pozval k enotnosti. "Odločiti se moramo, da je zdaj čas obrambe, čas boja, od katerega je odvisna usoda države in ljudstva," je dejal in poudaril, da je to čas, ko mora biti država združena in ne razdeljena.

Sorodna novica Življenjska vloga Volodimirja Zelenskega

Po ukrajinski ustavi 103. člen opredeljuje predsedniški mandat kot petletni, medtem ko 108. člen po določenih interpretacijah omogoča podaljšanje mandata do datuma nove inavguracije – kritiki Zelenskega trdijo, da ustava ne daje pooblastil za podaljšanje mandata predsednika v času izrednih razmer, ustavni pravniki pa po drugi strani menijo, da je tako podaljšanje zakonito in v skladu z ustavo.

Časnik Kyiv Independent navaja, da ukrajinska ustava določa podaljšanje mandata parlamentu do izteka izrednih razmer, da pa ustava ne vsebuje podobnih eksplicitnih določil, ko gre za predsedniške volitve.

(Podobno ureditev ima trenutno Izrael, ki je po napadu Hamasa 7. oktobra vzpostavil vlado narodne enotnosti za izredne razmere in vojni kabinet.)

Različne interpretacije ustave

Nekdanji predsednik ukrajinskega parlamenta Dmitro Razumkov, nekoč zaveznik, zdaj pa kritik in politični nasprotnik Zelenskega, je februarja izjavil, da se bodo predsednikova pooblastila iztekla spomladi 2024, po tem pa da mora predati svoja pooblastila predsedniku parlamenta. Ta bi nato opravljal vlogo vršilca dolžnosti predsednika do izvolitve novega. "Razumem, zakaj si želi vlada ostati na oblasti, ko ima še visoko podporo. Možnosti Zelenskega za zmago po vojni bodo skoraj zagotovo nižje," je dejal.

Ni presenečenje, da je razmere nemudoma izkoristila Moskva, ki je izrazila dvom o legitimnosti Zelenskega zaradi izteka mandata, s tem pa tudi o ukrajinski demokraciji sami. "Vidimo te ruske narative in kako skuša Moskva Zahod prepričati, da Ukrajina ni demokracija,” je povedal Hrušecki za BBC.

Ruski veleposlanik v ZN-u Vasilij Nebenzja je marca dejal, da je zaradi odločitve Zelenskega, da ne izvede predsedniških volitev, ukrajinski predsednik "po 21. maju nelegitimen". Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa takrat: "Glede 21. maja počakajmo, kaj se zgodi. Morda nam ne bo treba priznavati Zelenskega kot legitimnega."

Sorodna novica Putin s skoraj 90 odstotki glasov po pričakovanjih prepričljivo zmagal na volitvah

Putina so na novinarski konferenci med državniškim obiskom na Kitajskem prejšnji teden vprašali, ali postaja politična legitimnost Zelenskega težava, ruski predsednik, ki je bil marca izvoljen za nov šestletni mandat z rekordnimi 89 odstotki, pa je odgovoril, da je to vprašanje za ukrajinsko ustavno sodišče in politični sistem.

Je pa ob tem dejal, da je vprašanje za Rusijo pomembno, saj "če in ko" Moskva v prihodnosti podpiše tak ali drugačen dogovor z Ukrajino glede vojne, si želi zagotovila, da podpisuje dogovor s "pravo osebo". "Če bomo podpisali dokumente, bi morali dokumente za tako kočljivo temo podpisati z legitimnimi oblastmi," je dejal Putin.

Ironično, tudi Putin sam se ob nastopu novega mandata spopada s kritikami, da si je oblast zagotovil z … vprašljivimi metodami.

71-letni Putin, ki je bil za predsednika Rusije prvič izvoljen leta 2000, bi se namreč letos moral posloviti s položaja, a ker so Rusi pred štirimi leti podprli spremembo ustave in njegove dosedanje mandate izničili, bo lahko ostal na čelu države do leta 2036. Putin, ki se je v Kremelj vrnil leta 2012, potem ko je bil štiri leta predsednik vlade, je tako kot predsednik največje države na svetu prisegel že petič.

Washington je ruske predsedniške volitve označil za nepoštene in podvomil o njihovi legitimnosti, da so bile volitve nelegitimne, so menili tudi v Evropskem parlamentu, kar pa je Kremelj kategorično zavrnil.

Padanje podpore Zelenskemu

In čeprav Zahod rad slika Ukrajino in Ukrajince kot enotne v podpori neskončne vojne, pa naj bi se v Kijevu v zakulisju krepila zaskrbljenost zaradi vojne utrujenosti in korupcijskih škandalov, poroča turška agencija Anadolu.

To se odraža tudi v podpori Zelenskemu, ki je še vedno relativno visoka, a je kar občutno padla od prvega leta vojne, ko ga je podpiralo rekordnih 90 odstotkov vprašanih. Tako jih po anketi KIIS-a samo še 53 odstotkov meni, da bi se moral Zelenski potegovati za drugi mandat, kar je šest odstotkov manj kot decembra.

"Tudi če bi imeli volitve zdaj, bi Zelenski ponovno zmagal. Šele po koncu vojne se bo odnos spremenil in bodo ljudje začeli zastavljati vprašanja, ki jih hranijo za mirne čase," je za BBC povedal ukrajinski avtor Andrij Kurkov.

Zelenskega po februarski anketi skupine Rating Group trenutno podpira 63 odstotkov vprašanih – za primerjavo: še septembra ga je podpiralo 82 odstotkov vprašanih. Tudi zato kritiki postavljajo pod vprašaj njegovo legitimnost.

A obstajajo tudi praktični razlogi, zakaj bi bilo volitve v tem času težko izpeljati, poudarja BBC. Rusija namreč zaseda okoli petino Ukrajine, več kot sedem milijonov Ukrajincev pa je bilo prisiljenih zapustiti domovino. Na bojiščih se medtem bori več sto tisoč vojakov. Prav tako bi se v času aktivnih spopadov težko zagotovila varnost volivcev.

"V času izrednih razmer se ne morejo izvesti volitve, pravic volivcev pa se ne da zaščititi," je za Kyiv Independent povedala Julija Kiričenko, strokovnjakinja za ustavno pravo z Ukrajinskega centra za politiko in pravne reforme. "Svoboda govora in pravica do zbiranja sta v času izrednih razmer omejeni, konkurenčno okolje za opozicijo pa nemogoče."

Nekateri pravniki menijo, da bi moralo o tem vprašanju razsojati ustavno sodišče, ki pa je trenutno kadrovsko podhranjeno – od 18 stolčkov je zasedenih le 13.

Spodkopavanje legitimnosti Zelenskega

Da bi lahko bil "nedoločen" mandat Zelenskega problematičen, piše celo ukrajinski časnik Kyiv Independent, kjer poudarjajo, da čeprav je podaljšanje mandata v izrednih razmerah lahko "legalno", pa ni nujno "legitimno" oz. je to odvisno od tega, kako na take ukrepe gleda javnost. Podpora predsedniku nedvomno upada, a ostaja nad 50 odstotki – v nasprotju s parlamentom, ki ga po anketi iz februarja podpira samo še 19 odstotkov vprašanih (septembra je ta delež znašal 27 odstotkov).

Kyiv Independent je pred uradnim iztekom mandata Zelenskega 20. maja tudi poročal, da naj bi se urad predsednika pripravljal na "pogrom kritikov, ki postavljajo pod vprašaj predsednikovo legitimnost".

Kot navaja časopis, se administracija Zelenskega uradno teme izogiba, neuradno pa naj bi njeni člani že mesece opozarjali zaveznike, da Rusija pripravlja ciljno kampanjo za spodkopavanje legitimnosti Zelenskega v očeh Ukrajincev in Zahoda.

Spodkopavanje legitimnosti Zelenskega je del večdelnega načrta Rusije destabilizirati Ukrajino, je v nedavnem intervjuju za The Economist povedal namestnik vodje ukrajinske vojaške obveščevalne službe Vadim Skibitski.

Dva vira znotraj urada predsednika sta za časopis povedala, da se zahodne zaveznice zavedajo grožnje in da niso pripravljene priganjati Ukrajine k izvedbi predsedniških in parlamentarnih volitev v bližnji prihodnosti.

Ukrajinske oblasti zanikajo očitke o legitimnosti (ali zakonitosti) predsednikovanja Zelenskega in obtožbe odpravljajo kot umetno sproducirane, za njimi naj bi stala Rucija, da bi tako destabilizirala ukrajinsko državo in povzročila razdor v vojski.

"Ta ruski narativ nima nobene pravne podlage," je marca povedal predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Stefančuk. "108. člen ustave jasno opredeljuje, da predsednik Ukrajine izpolnjuje svoje dolžnosti, dokler ga ne zamenja naslednji predsednik. To je načelo kontinuitete moči."

Predstavnik Zelenskega Sergij Nikiforov je medtem za Kyiv Independent na začetku meseca povedal, da predsednikova ekipa zadeve "ne komentira".

Od komika do vojnega predsednika

Zelenski je bil za predsednika Ukrajine izvoljen aprila 2019 – zmaga diplomiranega pravnika, a bolj znanega kot komika nad takratnim predsednikom, oligarhom Petrom Porošenkom, ki je užival vso podporo Zahoda, je bila precej nepričakovana.

Zelenski ni ravno užival največjega ugleda, kritiki so ga odpravljali kot "klovna" in "marioneto", Rusija mu je očitala, da je plačanec Zahoda, kritiki znotraj Ukrajine pa, da je plačanec Rusije.

Naj spomnimo na izjave Andrije Hevke, predsednika ukrajinsko-slovenskega društva, ki jih je podal le nekaj dni pred volitvami v intervjuju za MMC: "Edina možnost za Ukrajino v tem trenutku je Porošenko. Zmaga kogar koli drugega bi bila slaba za prihodnost Ukrajine. Zelo hudo bo v Ukrajini, če zmaga Zelenski ali Julija Timošenko. /…/ Vemo, da je Zelenski ruski človek, ki je podtaknjen in deluje proti interesom Ukrajine. Gre za človeka, ki je velik demagog in populist. Nesmiselno in smešno bi bilo, če bi klovn vladal državi."

A s 73 odstotki glasov in na krilih ukrajinske naveličanosti nad okostenelim, skorumpiranim političnim establišmentom je prepričljivo slavil takrat 41-letni Zelenski in se vselil v predsedniško palačo, kjer pa se je kmalu začel spopadati s številnimi očitki. Leta 2021 so Pandorini dokumenti razkrili, da je imel nerazkriti delež v podjetju offshore, ki ga je skrivoma prenakazal prijatelju le nekaj tednov pred zmago na volitvah, in kar nekaj sumljivih poslovnih transakcij.

Mladi predsednik je bil na udaru tudi zaradi tesnih povezav s kontroverznim ukrajinskim oligarhom Igorjem Kolomojskim, pa tudi, ironično zaradi kasnejšega razvoja dogodkov, spravljive drže do Rusije – v predvolilni kampanji je namreč zagovarjal deeskalacijo napetosti s sosedo, kmalu po zmagi pa je skušal v Donecku tamkajšnje skrajno desne ukrajinske milice prepričati, naj odložijo orožje. Posnetek je zakrožil po spletu in na Zelenskega so se vsuli očitki, da je šibek in nesposoben in da Rusiji praktično podarja ozemlje.

Ni trajalo dolgo, da je podpora Zelenskemu začela naglo in pospešeno padati – do začetka ruske invazije 24. februarja 2022 je imel še zgolj 31 odstotkov podpore – marca 2022, nekaj dni po začetku vojne, mu je zrasla na 91 odstotkov.

Če ne bi bilo izrednih razmer, bi Zelenskega 31. marca letos čakal resen preizkus, njegov mandat pa bi se, kot rečeno, zaključil 20. maja.

Parlamentarne volitve bi morale po drugi strani potekati 29. oktobra lani.

Omejevanje medijev v Ukrajini

A tudi tisti, ki zagovarjajo volitve v času izrednih razmer, izražajo zaskrbljenost nad potencialno konsolidacijo moči. Oleg Soskin, ekonomist in svetovalec nekdanjega ukrajinskega predsednika, je denimo pred meseci pozval k volitvam in opozoril, da bi si Zelenski v nasprotnem primeru lahko v času trajanja izrednih razmer prisvojil brezmejna pooblastila, poroča New York Times.

In vlada v zadnjih dveh letih potiho, brez strahu pred krcanjem Zahoda, počne prav to – prepoveduje delovanje strank, ki jih označuje za proruske, in omejuje delovanje medijev. V imenu nacionalne varnosti. Vse to v času, ko se hkrati pogaja za članstvo v Evropski uniji.

"Ukrajina se bo morala spopasti z vprašanjem svobode govora, ključne vrednote EU-ja. Ali ruska invazija še vedno upravičuje omejevanje poročanja akreditiranih novinarjev iz parlamenta?" se sprašuje Radio Free Europe.

Ta ob tem navaja, da čeprav so raketni napadi na Kijev redki, poslanci pa redno opravljajo svoje delo v parlamentu, novinarjev še vedno ne spustijo v poslopje parlamenta, češ da bi bilo to prenevarno. Edina izjema je Rada TV, državna televizija, ki od septembra 2022 edina prenaša parlamentarne seje in poroča iz parlamenta – z nekajurnim zamikom. Iz varnostnih razlogov.

"Kot središče za sklepanje odločitev parlament zelo aktivno sodeluje z ukrajinskimi posebnimi službami, ki nas redno obveščajo glede nevarnosti," je pojasnil Stefančuk za ukrajinski radio Svoboda. "Takoj ko nevarnost pojenja in me obvestijo, da nevarnosti ni več, bomo v parlamentu vse povrnili v staro stanje."

Decembra 2022 je nato Zelenski podpisal nov zakon, ki krepko širi vladna pooblastila nad mediji – poteza, za katero so novinarske organizacije takrat opozorile, da bi lahko spodkopala medijsko svobodo v državi. Zakon so po številnih kritikah takrat malce omilili, pred tem je bil še bolj drastičen in je vladi omogočal, da brez sodnega naloga blokira določene novičarske spletne portale in medijem prekliče licenco. Kot izpostavlja New York Times, je Zelenski osnutek zakona o medijih naročil že leta 2019, administracijo pa vse od tedaj obtožujejo spodkopavanja medijske svobode.

Prepoved "proruskih" političnih strank

Sorodna novica Zelenski pričakuje okrepitev ruskih napadov ta teden. Borrell: Ruska blokada je vojni zločin.

Zelenski se ni ustavil samo pri medijih – le nekaj dni po začetku ruske invazije je tako napovedal prepoved 11 političnih strank zaradi njihovih domnevnih političnih povezav z Rusijo, maja 2022 pa podpisal zakon, ki v času izrednih razmer prepoveduje proruske stranke v državi, kjer je dobrih 17 odstotkov prebivalcev ruskega rodu (popis iz leta 2001).

Med prepovedanimi strankami je bila tudi največja proruska stranka v državi, Opozicijska platforma za življenje, za katero je sodišče odločilo, da se njeno premoženje prenese v državno last. Hkrati s tem so oblasti zaradi obtožb o izdaji pridržale tajkuna Viktorja Medvedčuka, ki je stranko ustanovil leta 2018. Omenjena stranka se je na zadnjih volitvah uvrstila na drugo mesto in je imela v tistem času 10 odstotkov stolčkov v ukrajinskem parlamentu.

Tudi ta poteza je bila deležna kar nekaj kritik, pri čemer so nekateri opozarjali, da je proruskost zgolj prikladen izgovor za zatrtje vsakršne opozicije.

Al Džazira ob tem opozarja na spreminjajočo se, vse širšo definicijo "proruskosti" v Ukrajini (vzporednice lahko povlečemo z definicijo antisemitizma v luči aktualne vojne v Gazi). Pred letom 2014 je bil tako v Ukrajini velik delež tistih, ki so zagovarjali tesnejše sodelovanje in povezovanje z Rusijo kot alternativo evroatlantski smeri, ki so jo zagovarjali drugi. Po Evromajdanu in ruski priključitvi Krima leta 2014 je bil proruski tabor znotraj ukrajinske politike marginaliziran, proruska oznaka pa "napihnjena" in se je začela uporabljati za tiste, ki so pozivali k nevtralnosti Ukrajine ter za diskreditacijo kritikov.

Stranke, ki so kot "proruske" dobile leta 2022 prepoved delovanja v Ukrajini, pa imajo zelo različne povezave z Rusijo – če imajo nekatere določene posredne povezave z Moskvo, je Moskva proti nekaterim celo uvedla sankcije. Spet tretje stranke so levičarske, pri čemer so nekatere igrale pomembno vlogo v ukrajinski politiki v 90. letih, a so zdaj popolnoma marginalne in brez možnosti za kakršen koli vidni uspeh na volitvah.

"Prepoved delovanja omenjenih strank ima dejansko več opravka s polarizacijo ukrajinske politike po majdanski vstaji leta 2013 in redefinicijo ukrajinske identitete kot pa z dejanskimi varnostnimi vprašanji, povezanimi z rusko invazijo," je še poročala Al Džazira, ki ob tem še poudarja, da so se poskusi Zelenskega utrditi politično moč začeli že precej pred rusko invazijo.