Jens Stoltenberg je prepričan, da omejitve ukrajinskim silam vežejo roke. "Prišel je čas, da razmislimo, ali bi bilo prav odpraviti nekatere omejitve, saj zdaj vidimo, da sta zlasti na območju Harkova frontna in mejna črta bolj ali manj enaki," je na pomladni Natovi skupščini v Bolgariji dejal generalni sekretar Nata.

Kot je poudaril Stoltenberg, samoobramba vključuje tudi pravico napadanja legitimnih vojaških ciljev v Rusiji. Presodil je, da če Ukrajina ne more napadati ciljev na ozemlju Rusije, to Ukrajini "eno roko zveže na hrbtu" in ji zelo otežuje obrambo. Omenil je, da so nekatere zaveznice omejitve sicer že odpravile, a podrobnosti ni podal.

Ob tem je Stoltenberg navedel, da skoraj 99 odstotkov vojaške pomoči za Ukrajino prihaja iz članic Nata, zaradi te podpore pa je Ukrajina osvobodila že 50 odstotkov ozemlja, ki ga je ob začetku invazije februarja 2022 zasedla ruska vojska.

Da se lahko Ukrajina sama odloči, kako bo uporabila ameriško orožje, je med obiskom v Kijevu sredi meseca dejal zunanji minister ZDA Antony Blinken. Po njegovih besedah tega Washington do zdaj sicer ni spodbujal, vendar pa je odločitev o načinu vodenja vojne v rokah Kijeva.

Predtem je podobno misel med obiskom v Kijevu izrazil tudi britanski zunanji minister David Cameron, ki je izjavil, da London nima zadržkov do ukrajinskih napadov na cilje na ozemlju Rusije.

Rusiji je po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova povsem jasno, da je Nato že v neposrednem spopadu z Rusijo. "Nato stopnjuje napetosti," je Peskov odgovoril na vprašanje o Stoltenbergovih pripombah. "Nato se spogleduje z vojaško retoriko in pada v vojaško ekstazo," je dejal Peskov in dodal, da ruska vojska ve, kaj mora storiti. Na vprašanje, ali se Nato približuje neposrednemu spopadu z Rusijo, je Peskov dejal: "Ne približujejo se. So v njem."

Ruski predsednik Vladimir Putin je Zahod večkrat posvaril, da tvega svetovno vojno zaradi Ukrajine in da bi neposredni spopad med Rusijo ter Natom pomenil, da je planet le korak stran od tretje svetovne vojne. Po besedah predstavnikov ruskih oblasti so ukrajinski napadi globoko v Rusiji, tudi na civilna območja in celo dele ruske jedrske obrambe, neposredno stopnjevanje napetosti.

ZDA so večkrat izjavile, da Ukrajine ne spodbujajo k napadom znotraj Rusije, čeprav je Ukrajina močno lobirala za to.

Španija z milijardo evrov pomoči

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom v Madridu podpisal dvostranski varnostni sporazum, ki vključuje zavezo o milijardi evrov vredni španski vojaški pomoči Kijevu za leto 2024.

Vojaška pomoč v vrednosti milijarde evrov bo Ukrajini omogočila, da okrepi svoje obrambne zmogljivosti pred rusko ofenzivo ter zaščiti civiliste, mesta in infrastrukturo, je na novinarski konferenci po srečanju z Zelenskim dejal španski premier Pedro Sanchez. Zagotovil je špansko podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji in dodal, da bo Madrid Kijevu dostavil predvsem nove tanke leopard, po poročanju španskih medijev pa tudi sisteme patriot.

Dogovor zajema različna področja, kar ob vojaški vključuje tudi humanitarno in finančno podporo, sodelovanje med špansko in ukrajinsko obrambno industrijo ter pomoč pri obnovi in razminiranju.

Po besedah Sancheza je to deseti varnostni sporazum, ki ga je podpisala Ukrajina od začetka ruske invazije. Pred tem je Kijev podobne dogovore sklenil med drugim tudi s Francijo, Nemčijo in Veliko Britanijo.

Zelenski je ob tem danes zavezniške države pozval, naj izvedejo pritisk na Rusijo "z vsemi sredstvi", da bo pristala na mir. "V teh tednih se naši vojaki branijo pred rusko ofenzivo. Moramo okrepiti skupno delo z našimi partnerji, da bi dosegli več: varnost in oprijemljivo prisilo Rusije za mir z vsemi sredstvi," je dejal ukrajinski predsednik.

Obisk Zelenskega v Španiji in na Portugalskem je bil prvotno načrtovan za sredino maja, vendar ga je bil ukrajinski predsednik zaradi ruske ofenzive v Harkovski oblasti prisiljen preložiti.

V Lizboni so danes uradno potrdili, da bo Zelenski po Madridu v torek obiskal Portugalsko, kjer se bo srečal s predsednikom Marcelom Rebelom de Souso in premierjem Luisom Montenegrom. Namen obiska je poglobiti odnose med državama s poudarkom na krepitvi sodelovanja na področju varnosti in obrambe, so sporočili iz urada portugalskega premierja.