Predsednik vlade Robert Golob je v sredo pojasnil, da vlada, tudi zaradi dogajanja v Rafi na jugu Gaze, s priznanjem Palestine ne bo čakala na novo skupino držav in bo predvidoma že na četrtkovi seji sprejela sklep o posredovanju priznanja Palestine v cržavni zbor. "Na ta način želimo dati jasno sporočilo vsemu svetu, da moramo narediti vse, da na Bližnjem vzhodu najdemo trajno rešitev za mir," je dejal za TV Slovenija.
Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je glede postopka slovenskega priznanja Palestine v DZ-ju pojasnila, da bo, če bo sklep sprejet na vladi, v četrtek predstavila podrobnejšo časovnico. Najprej mora o priznanju Palestine razpravljati matični odbor DZ-ja, nato pa morajo priznanje z glasovanjem potrditi še poslanci.
Nekoliko pa je v srednih Odmevih presenetil Matej Tonin, ki je dejal, da NSi pri glasovanju v DZ-ju ne bo nasprotoval priznanju Palestine.
"Zanimivo je, kako novinarji opozicijo postavljate v kontekst, kot da smo proti priznanju Palestine, čeprav celotna opozicija trdi, da smo za rešitev dveh držav. To pomeni, da podpiramo tako Izrael kot Palestino, da bosta ti dve državi nekoč sobivali med seboj, je potrebno priznanje. Ključno vprašanje pa je, kdaj in kako," je pojasnil predsednik NSi-ja.
Tonin za MMC sicer ni želel razkriti, ali bo to pomenilo, da bo NSi glasoval za priznanje oz. se bo vzdržal niti ali gre za enotno stališče poslanske skupine NSi-ja. Povedal je le, da se bodo o tem odločili med razpravami na odboru DZ-ja in ob razpravi v DZ-ju.
Kdaj bi bil primeren čas za priznanje Palestine in kako bi jo morali priznati, pa je pojasnil, da so v NSi-ju prepričani, da so tokratne vladne in koalicijske aktivnosti predvolilno motivirane.
"Če bi slovenska vlada resnično želela pomagati Palestincem in prispevati svoj delež v mirovnih naporih, potem bi pričakoval bistveno večjo aktivnost Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov. Slovenija bi si morala dejavno prizadevati za sprejetje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki bi vzpostavila mirovno misijo v Gazi. Vodilne države te mirovne misije bi morale biti države, s katerimi imajo tako Palestinci kot tudi Izraelci dobre odnose. V mislih imam zlasti Jordanijo in Egipt. Po vzpostavitvi trajnega premirja bi morali iti v intenzivno diplomatsko ofenzivo, katere cilj bi moral biti priznanje Palestine zahodnih držav in priznanje Izraela arabskih držav. Nato bi sledila še tretja faza tega procesa, to pa sta obnova porušene Gaze in izgradnja palestinskih institucij," je navedel.
Tonin sicer še poudarja, da v ničemer niso bila izpolnjena pričakovanja, ki jih je vlada predstavila na začetku procesa priznanja Palestine. "Spopadi se niso končali. Talci niso izpuščeni. Slovenija prav tako priznanja ne bo izpeljala v okviru večje skupine držav, ampak bo solirala. To solo predvolilno motivirano priznanje ne bo zmanjšalo trpljenja ljudi v Gazi," meni Tonin in dodaja, da vprašanje miru na Bližnjem vzhodu ni črno-bel izziv in so zadeve mnogo bolj kompleksne: "V NSi-ju želimo jasno sporočiti tudi Izraelu, da od demokratične države pričakujemo več. Hamasovi zločini v Izraelu ne smejo biti opravičilo za izraelske zločine v Gazi. Nesorazmerna uporaba sile v samoobrambi škoduje Izraelu in škoduje mirovnim prizadevanjem."
Zver: SDS bo glasoval proti
Druga opozicijska stranka SDS pa bo glasovala proti priznanju Palestine, je v soočenju kandidatov za evropske poslance na Radiu Slovenija povedal evropski poslanec Milan Zver: "Mislim, da zdaj ni zgodovinsko pravi trenutek, da podpremo Palestino, tudi zato, ker ne obstaja z legitimnim vodstvom. Že dve desetletji bosta minili, odkar so imeli zadnje legitimne volitve. Navsezadnje vodi to državo teroristična organizacija Hamas, ki je spodbudila zadnjo vojno."
Golob: Gre za premišljen proces
Predsednik vlade Robert Golob je sicer v sredo za TV Slovenija zatrdil, da je priznanje Palestine dolgotrajen in premišljen proces in da gre samo za prvo etapo pri iskanju dolgoročne rešitve.
Kot je neuradno izvedela TV Slovenija, se države, ki se niso odločile za priznanje danes v prvi skupini s Španijo, Norveško in Irsko ali skupaj s Slovenijo, to storile zaradi notranjepolitičnih razlogov, volitev ali pa preprosto niso zainteresirane in bodo zato sledile odločitvi večjih držav. Priznanju Palestine naj bi bili naklonjeni še Luksemburg, Belgija, Malta, Danska in Francija, je v ponedeljek dejala zunanja ministrica Tanja Fajon.
Druga skupina držav naj bi se sicer za priznanje odločila šele konec julija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje