Ministrica se je na začetku dvodnevnega posveta zahvalila sodnikom za njihovo dosedanje delo in sodelovanje pri prenovi t. i. sodniškega trojčka. "Govorimo o zahtevni prenovi, za katero si bomo morali potem vzeti tudi dovolj časa za izvedbo v praksi," je opozorila pravosodna ministrica Andreja Katič.

Po njenih besedah je treba zadeve uskladiti še pred poletjem, da bi te nove zakone lahko dali na sejo vlade septembra. "Potem bi temu sledila tožilska zakonodaja in potem še zakonodaja, ki se tiče državnega odvetništva oziroma pravobranilstva. Lahko, da je to zahtevna časovnica, ampak moje predvidevanje je, da če tega ne bomo naredili do konca leta, ta zakonodaja v tem mandatu ne bo ugledala luči sveta," je dejala.

Sorodna novica Katič: Rešitev za uresničitev odločbe o sodniških plačah bomo predlagali v najkrajšem možnem času

Poudarila je tudi nujnost sodelovanja pri urejanju prostorske problematike sodstva. Ob tem je predlagala, da oblikujejo delovno skupino, ki se bo ukvarjala s tem. "Da se o tem ne pogovarja brez tistih, ki uporabljajo te prostore, vas torej," je dejala.

Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je potrdil, da so vzpostavili "odličen informacijski kanal", kjer se redno mesečno sestajajo. Poudaril je, da je sodelovanje nujno, vendar pa morajo biti vse veje oblasti v državi samostojne. "Nobena nima in ne sme imeti popolne moči in vse tri veje oblasti morajo delovati v skupnem prizadevanju za dobro delujočo družbo. To je mogoče le ob spoštovanju vloge vsake posamezne veje oblasti, ob spoštovanju drugih dveh vej in ob njihovem sodelovanju," je dejal.

Strokovni ugled

Po njegovih besedah lahko sodniki z osebnim ugledom in zgledom veliko prispevajo k skupnemu strokovnemu ugledu. "Če želimo, da je naše delo cenjeno in da nam javnost zaupa, je zelo pomembno, da se zavedamo odgovornosti do strank in drugih udeležencev sodnih postopkov. In čeprav trenutno nismo v najboljšem položaju tako glede prostorskih delovnih razmer kakor glede materialnega položaja, vseeno spoštujmo svoje poslanstvo in vlogo v družbi," je dejal.

"Menimo, da moramo kljub nezadovoljivi situaciji vztrajati in se še naprej vsi skupaj neomajno in enotno bojevati za priznanje naše vloge in izboljšanje našega položaja, s tem pa tudi stanja v družbi. Le tako lahko ob nujni samorefleksiji prispevamo k boljši, kohezivni in pravičnejši družbi," je prepričan.

Na plečih sodnikov je velika odgovornost

Predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević, ki vodi posvet, je v uvodnem nagovoru poudarila, da sodniki nosijo posebno odgovornost tudi zaradi skrb vzbujajočih razmer v svetu. "Naša naloga je, da zagotavljamo mirno sožitje med ljudmi, da preprečujemo nasilje, samovoljo oblasti. Naloga ni enostavna in različne mikro- in makrookoliščine vedno znova otežujejo naše delo. Neredko si ga otežujemo tudi sami sebi in pa drug drugemu. Srečevali se bomo z vedno novimi problemi in izzivi, in bolje kot jih prepoznamo, analiziramo, se o njih pogovarjamo, bolje se lahko z njimi spopademo," meni.

Na letošnjem posvetu bodo med drugim govorili o psihologiji sojenja, saj je to še vedno "človeška dejavnost", in na drugi strani po uporabi umetne inteligence, ki prodira tudi v sodstvo.

"Marsikdo je pred seboj že imel vlogo odvetnika, ki jo je napisala umetna inteligenca. Tudi na sodiščih že marsikatere naloge koristno prevzemajo določeni pametni programi. A moramo se vprašati, ali so to samo bonusi ali tudi tveganja," je dejala Bergant Rakočević.