Tibor Mihelič Syed je program Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) med njunim dvakratnim mandatom opisal kot "prekleto dobro predstavo, ki je ponudila možnost zareze, možnost rekonfiguracije in vnovičnega zarisa meja tistega, kar umetnost je, in tistega, kar ni, s tem pa dovolj dosledno udejanjala njuno razumevanje gledališča kot družbenega in političnega agensa."

Direktor Mihelič Syed je dodal, da je umetniški vodja Goran Injac dosledno vztrajal na okopih gledališča, ki "vznemirja, provocira, ki vrednostne sisteme nenehno postavlja pod vprašaj, gledališča, ki subvertira nacionalno podstat in tradicijo, gledališča, ki ga ni strah ekscesa, užitka, trpljenja in svobodne ljubezni". Takšna bo tudi sezona 2024/2025, so sporočili iz gledališča.

Po besedah Injaca je SMG tako rekoč "simptom". S prihajajočimi predstavami bodo prikazali, "kakšne so potrebe na politični sceni, tendence v družbi in podobno". Poudaril je, da je to gledališče zmeraj vztrajalo, da pokaže pravo resnico o družbi, ki ni zmeraj skladna z uradno resnico. V 69. sezoni bodo gledalci po njegovih besedah videli, kakšne politike so se lomile okoli SMG-ja, pa tudi to, "ali si ga želimo ohraniti, kdo ga potrebuje, če sploh kdo, in kako naprej".

Predvsem snovalna in dokumentarna 69. sezona
Sezono 2024/2025 bosta oktobra odprli predstavi Domolov v režiji Bora Ravbarja in Ptice v režiji Žige Divjaka. Ravbarjev avtorski projekt, ki nastaja v okviru programa Mladinsko_ lab, se bo podal na (prosti) stanovanjski trg, a iskanja stanovanja ne bo skušal prikazati samo s statističnega, analitičnega vidika, temveč tudi z osebnega.

Sorodna novica Žiga Divjak: Gentrifikacija in okoljska kriza sta del iste težave

Divjakov avtorski projekt je navdihnila knjiga Thoma van Doorena, naslovljena The Wake of Crows: Living and Dying in Shared Worlds (Po sledovih vran: Živeti in umirati v svetovih, ki si jih delimo). Skozi zgodbo sledimo jati vran, ki se je naselila v novo okolje in se mu uspešno prilagodila, dokler je niso mestne oblasti iztrebile. Zgodba bo služila kot izhodišče za nadaljevanje Divjakovega gledališkega ukvarjanja z okoljsko problematiko.

Po mednarodni premieri v Bologni bo jeseni še slovensko premiero doživela Sveta Ivana Klavniška. Predstavo po besedilu Bertolta Brechta iz leta 1931 bo režiral tandem ErosAnteros, ki ga sestavljata Davide Sacco in Agata Tomšič. Sveta Ivana Klavniška bo 10. in 11. novembra na ogled v Cankarjevem domu. Glasbo je ustvarila zasedba Laibach in jo bo na uprizoritvah tudi v živo izvajala.

SMG bo v leto 2025 stopil z januarsko premiero avtorskega projekta Boško in Admira v režiji Žive Bizovičar, ki prav tako nastaja v okviru programa Mladinsko_lab. Kot izhodišče projekta služi vojna fotografija objetega mrtvega para, muslimanke in pravoslavca, na mostu Vrbanja. Ustvarjalci predstave se bodo ob analizi posnetka spraševali o vojni fotografiji in svojem odnosu do nje. Posvetili se bodo tudi vprašanju, kaj je etično odgovorno in smiselno stališče umetnika v odnosu do dokumentarnih vsebin.

Marca bo sledila premiera predstave 1974 v režiji Tomija Janežiča. Gledališka dodekalogija 1972–1983 (v okviru projekta DESTINYation) je celoletni gledališki omnibus, sestavljen iz ducata predstav, ki nastajajo ali pa so že nastale v okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica 2025! Maja se v SMG vrača razvpiti hrvaški režiser Oliver Frljić s projektom Inkubator, v katerem se bo dotaknil globoko osebnega doživetja, prezgodnjega rojstva sestre, in vojne v Gazi.

V SMG-ju po uspešni seriji Spolna vzgoja II nadaljujejo sodelovanje z režiserko Tjašo Črnigoj, ki tokrat pripravlja projekt 55. člen. To je dokumentarna uprizoritev, ki bo rekonstruirala borbo za reproduktivne pravice žensk v obdobju, ko se je socialistični sistem bližal koncu in so v regiji naraščale nacionalistične težnje. Hkrati pa je to bil čas, ko so se vzpostavila nova družbena gibanja in feminizem. Prav tako bodo v prihodnji sezoni nadaljevali sodelovanje z umetnico Barbaro Kukovec, s katero so sodelovali že na Festivalu performansa. Umetnica bo v svojem novem performansu Kuharica sestre Barbare pripravila teren za izmenjavo receptov s sopodeželankami, da bi tako rekoč ustvarile nepatriarhalno podeželje, so še sporočili iz SMG-ja.