Okoljski ministri EU-ja so na glasovanju potrdili zakonodajo o obnovi narave. Ključen je bil glas avstrijske ministrice Leonore Gewessler, ki je kljub nasprotovanju avstrijskega kanclerja Karla Nehammerja zakonodajo podprla.

Zakonodaja o obnovi narave med drugim predvideva, da bodo članice do leta 2030 sprejele ukrepe za rehabilitacijo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.

Glede kmetijskih ekosistemov od članic zahteva, da sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo izboljševale stanje vsaj pri dveh od treh kazalnikov, to so indeks travniških metuljev, zaloga organskega ogljika v mineralnih tleh njivskih površin in delež kmetijskih površin z visokoraznovrstnimi značilnostmi pokrajine.

Uredba ob tem v primeru nepredvidenih in izrednih dogodkov, ki imajo hude posledice za prehransko varnost na ravni Unije, vključuje možnost začasne ustavitve izvajanja določb, povezanih s kmetijskimi ekosistemi, za največ eno leto.

"Svet EU-ja se je danes odločil, da bo obnovil naravo v Evropi ter tako zaščitil njeno biotsko raznovrstnost in življenjsko okolje evropskih državljanov. Naša dolžnost je, da se nujno odzovemo na propadanje biotske raznovrstnosti v Evropi, pa tudi, da EU-ju omogočimo izpolnjevanje njenih mednarodnih zavez," je po sprejetju zakonodaje v sporočilu za javnost dejal okoljski minister bruseljske regije Alain Maron.

Ministrstvo: Slovenija bo morala seči v žep

Kot so popoldne sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor, bo morala Slovenija pri pripravi nacionalnega načrta za obnovo identificirati konkretne ukrepe in določiti prednostna območja za obnovo do leta 2030. Izhajala bo iz že sprejetih strateških nacionalnih aktov, kot sta Nacionalni program varstva okolja do 2030 in program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028.

Priprava načrta se bo začela letos, pri čemer bodo k pripravi povabljeni deležniki z vseh relevantnih področij, kot pomemben člen v sistemu varstva narave in kakovostne zemlje za pridelavo hrane pa zlasti kmetovalci.

Ukrepe za obnovo habitatnih tipov je treba do leta 2030 uvesti na približno 14.000 do 15.850 hektarih oziroma približno 0,8 odstotka ozemlja Slovenije, so pojasnili na ministrstvu. Habitatni tipi, ki potrebujejo uvedbo ukrepov obnove, so obrečni gozdovi, gorski iglasti gozdovi, barjanski gozdovi, travišča in drugi pašniški habitati, obrečni travniki in drugi.

"V Sloveniji smo zaradi opuščanja kmetovanja in posledično zaraščanja predvsem na območjih, ki so manj primerna za intenzivno obdelavo, v preteklosti izgubili veliko travnikov in pašnikov, ki so življenjsko okolje nekaterih najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Za slovensko kmetijstvo in pridelavo hrane je predvsem pomembno ohranjati pridelovalni potencial kmetijskih površin. Tudi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti preprečujemo zaraščanje ter s tem dolgoročno izgubo pridelovalnega potenciala teh površin," so poudarili na ministrstvu.

Vesna pozdravila sprejetje zakonodaje o obnovi narave

"Uredba, sprejeta prav na pobudo skupine Zelenih v Evropskem parlamentu, je ključnega pomena za ohranitev načete evropske narave – več kot 80 odstotkov habitatov je v slabem stanju ohranjenosti," so v sporočilu za javnost zapisali pri Vesni. Ob tem so poudarili, da je narava ključna za blažitev in boj proti posledicam podnebnih sprememb, prispeva k preprečevanju suš, požarov in poplav ter je bistvena za dolgoročno prehransko varnost.

Danes sprejeta zakonodaja po mnenju stranke predstavlja tudi pomemben korak k trajnostnemu upravljanju zemljišč, saj spodbuja regeneracijo degradiranih območij, zaščito biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo naravnih virov. Določa pravno zavezujoče cilje in pomaga pospešiti prizadevanja za obnovo degradiranih ekosistemov, predvsem tistih, ki imajo pomembno vlogo pri spopadanju s podnebnimi spremembami, kot so gozdovi, šotišča, mokrišča, morja in oceani.

V stranki so pozvali vse deležnike, da se zavzamejo za odgovorno upravljanje zemljišč. "Skupaj moramo spodbujati prakse, ki zmanjšujejo degradacijo tal, preprečujejo širjenje puščav in spodbujajo obnovo naravnih ekosistemov," so navedli.

Stranka Vesna je sicer na nedavnih evropskih volitvah osvojila en stolček v Evropskem parlamentu. Tega bo zasedel nosilec kandidatne liste in župan občine Kočevje Vladimir Prebilič.

Avstrijska okoljska ministrica priskrbela ključni glas

Sprva je bilo nato predvideno, da bi okoljski ministri o predlogu zakonodaje, o katerem sta se Svet EU-ja in Evropski parlament dogovorila novembra lani, glasovali 25. marca brez razprave. Zaradi nezadostne podpore ga je predsedstvo umaknilo, nazadnje pa so ministri o njem zgolj razpravljali pod točko razno.

Zakonodajo so na današnjem glasovanju v Luxembourgu podprli ministri 20 držav članic, kar predstavlja 66 odstotkov prebivalstva EU-ja. Proti so glasovale Italija, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Finska in Švedska, Belgija pa se je vzdržala, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Zadostno večino je priskrbela avstrijska okoljska ministrica Leonore Gewessler, ki je kljub nasprotovanju avstrijskega kanclerja zakonodajo podprla. Da bo zakonodajo podprla, je Gewessler, sicer iz vrst Zelenih, napovedala v nedeljo. S tem je preglasovala koalicijsko partnerico, vladajočo konservativno ljudsko stranko ÖVP, ki zakonodaji nasprotuje.

Nehammer je že pred glasovanjem napovedal, da bo avstrijska vlada vložila pritožbo na Sodišču EU-ja, če bo Gewessler zakonodajo podprla. Kancler je ministričino podporo zakonodaji označil za "nezakonito", je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Maron je zadevo označil za "notranji spor v Avstriji". "Glasujejo ministri za mizo in v dvorani. O tem ni nobenega dvoma," je po poročanju AFP dejal novinarjem ob prihodu na zasedanje.
Gewessler je svojo odločitev, da podpre zakonodajo, označila za zakonito, je še poročala AFP.

Evropski poslanci so zakonodajo potrdili konec letošnjega februarja. Zakonodaja bo zdaj objavljena v Uradnem listu EU-ja in se bo neposredno uporabljala v vseh državah članicah. Komisija bo do leta 2033 pregledala uporabo zakonodaje in njene učinke na kmetijski, ribiški in gozdarski sektor ter njene širše družbenoekonomske učinke, so v sporočilu za javnost še pojasnili pri Svetu EU-ja.