Hkrati je po poročanju Guardiana zagotovila, da bo skušala strniti vrste v demokratski stranki in združiti ameriški narod ter poraziti Donalda Trumpa.

Po Bidnovem odstopu od kampanje za vnovično izvolitev se Kamali Harris tako odpirajo možnosti, da postane prva predsednica ZDA. Med demokrati sicer (še) ni enotnosti glede njene nominacije.

Podporo sta ji izrazila nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton in nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton, Barack Obama pa je po drugi strani podprl odprt proces iskanja kandidata ali kandidatke na nacionalni konvenciji demokratske stranke sredi avgusta v Chicagu.

Demokratka iz Kalifornije se je, odkar je postala podpredsednica, spopadala z razmeroma nizko podporo v javnosti. Trumpov podpredsedniški kandidat J. D. Vance je na družbenem omrežju X objavil, da je Kamala Harris kriva za vse napake Joeja Bidna glede politike odprtih meja in prevare z zeleno politiko. "Štiri leta je lagala o Bidnovih umskih sposobnostih," je še sporočil Vance, ki ni prepričan, da bo Kamala Harris dobila nominacijo.

Zdaj se bo – če jo bodo na konvenciji sredi avgusta demokrati podprli – spopadla z Donaldom Trumpom, ki je leta 2016 porazil Hillary Clinton in ji preprečil, da bi postala prva predsednica ZDA. Trump in drugi republikanci so v zadnjih tednih, ko je postajalo vse bolj jasno, da bi se Biden lahko umaknil, okrepili napade na Kamalo Harris.

Sorodna novica Biden sporočil, da se umika iz predsedniške tekme, in podprl Kamalo Harris

Kamala Devi Harris se je rodila 20. oktobra 1964 v Oaklandu v Kaliforniji materi indijskega rodu Shyamali Gopalan in očetu jamajškega rodu Donaldu Harrisu. Mama je bila znanstvenica, oče pa profesor ekonomije na univerzi Stanford.

Po študiju prava je začela kariero kot tožilka in leta 2003 je bila izvoljena za okrožno tožilko San Francisca. Na tem položaju je ostala do leta 2011, ko je po zmagi na volitvah leta 2010 nastopila položaj pravosodne ministrice Kalifornije. Leta 2016 je zmagala na volitvah za zvezni senat.

Kot senatorka je podpirala zdravstveno reformo, postopno legalizacijo marihuane, pot do državljanstva za nezakonite priseljence v ZDA, prepoved polavtomatskega orožja, davčno reformo z višjimi davki za bogate in podobne liberalne cilje. Na zaslišanjih v odborih se je zaradi tožilskih izkušenj izkazala za ostro in neizprosno zasliševalko.

Ko se je leta 2019 odločila za predsedniško kandidaturo, je na začetku veljala za kandidatko z možnostmi za uspeh, a je iz tekme kmalu izstopila. 59-letnica je po zmagi demokrata Joeja Bidna na predsedniških volitvah leta 2020 postala prva podpredsednica ZDA.

Od leta 2014 je poročena z odvetnikom Douglasom Emhoffom.

Kot podpredsednica se sprva ni najbolje znašla. Biden ji je poveril nalogo ukvarjanja z migracijami, iz njenega urada je bilo slišati tudi o nezadovoljstvu med zaposlenimi.

Stvari so se spremenile letos, ko je stekla kampanja za predsedniške volitve. Bila je prva podpredsednica, ki je obiskala kliniko za splave, tudi sicer je bil splav ena od njenih tem v kampanji.