Po mnenju poznavalcev Trump uporablja grožnjo s carinami kot pogajalsko taktiko. Foto: Reuters
Po mnenju poznavalcev Trump uporablja grožnjo s carinami kot pogajalsko taktiko. Foto: Reuters

Trump je ubral malce spravljivejše tone do Kitajske po nenehnih grožnjah z uvedbo dodatnih carin, čeprav je dejal, da ta možnost še vedno obstaja. "Imamo eno zelo veliko moč nad Kitajsko, in to so carine, ki jih raje ne bi uporabil, a vseeno je to ogromna moč nad Kitajsko," je dejal v pogovoru za ameriško televizijo Fox News.

Po vrnitvi v Belo hišo je Trump zagrozil, da bo proti Kitajski uvedel 10-odstotne carine zaradi velikih količin opioidnega mamila fentanil, ki se po njegovih besedah iz Kitajske prek Mehike in Kanade tihotapi v ZDA.

Trump je za Fox News povedal, da se je nedavno po telefonu pogovarjal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, po katerem je prepričan, da bi lahko s Pekingom dosegel trgovinski sporazum. "Šlo je v redu. Bil je dober, prijateljski pogovor," je opisal pogovor in na vprašanje, ali bi lahko sklenil dogovor s Kitajsko glede poštenih trgovinskih praks, odvrnil, da to lahko stori.

Voditelja dveh največjih svetovnih gospodarstev sta v telefonskem pogovoru, še preden je Trump v ponedeljek nastopil mandat, razpravljala o nizu perečih vprašanj, med drugim o TikToku, trgovini in Tajvanu.

ZDA in Kitajska so zapletene v vrsto diplomatskih in gospodarskih nesoglasij, vključno s čedalje hujšo tehnološko in vojaško tekmo, ostrimi trgovinskimi spori in zaskrbljenostjo Washingtona glede lastništva znane aplikacije za družbene medije TikTok, katere matično podjetje je kitajsko podjetje ByteDance.

Ameriški senat je v četrtek s 74 glasovi za in 25 proti potrdil Johna Ratcliffa na položaj direktorja obveščevalne agencije Cia. Foto: Reuters
Ameriški senat je v četrtek s 74 glasovi za in 25 proti potrdil Johna Ratcliffa na položaj direktorja obveščevalne agencije Cia. Foto: Reuters

Pomilostitev aktivistov proti pravici do splava

Pred današnjim napovedanim zborovanjem nasprotnikov pravice do splava v Washingtonu je Trump pomilostil 23 aktivistov, ki so bili obsojeni zaradi blokiranja dostopa do klinik za splav. Trump je ob podpisu pomilostitev v Beli hiši novinarjem povedal, da si to šteje v veliko čast.

Menil je, da teh ljudi sploh ne bi smeli kazensko preganjati, ker da so mirno protestirali za pravico do življenja, in dodal, da so številni tudi starejši ljudje.

Aktiviste so kazensko preganjali v skladu z obstoječim zakonom, ki prepoveduje onemogočanje dostopa do klinik za splave. Zakon je bil sprejet leta 1994, v času, ko so se povečali napadi na zdravnike in protesti pred klinikami, poroča ameriška televizija CNN.

Trump bo virtualno nagovoril nasprotnike pravice do splava na njihovem letnem zborovanju v prestolnici, ki poteka pod nazivom Pohod za življenje. Zborovanja se namerava udeležiti podpredsednik ZDA J. D. Vance, poroča televizija NBC.

To bodo tretje tovrstne demonstracije, odkar je vrhovno sodišče ZDA junija 2022 ukinilo pravico do splava na zvezni ravni in odločitve o tem prepustilo zveznim državam.

Trump na obisk v Los Angeles. Podpisal je več ukazov

Objava dokumentov o atentatu na Kennedyja

Vse bo razkrito, je v četrtek novinarjem v Beli hiši zagotovil Trump, ko je podpisal izvršni ukaz o objavi vseh dokumentov, ki zadevajo atentat na predsednika Johna F. Kennedyja leta 1963, kakor tudi atentat na njegovega brata Roberta Kennedyja in borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga mlajšega.

Trumpov ukaz nacionalnemu direktorju za obveščevalne dejavnosti in pravosodnemu ministru ZDA nalaga, da v 15 dneh izdelata načrt za umik oznake zaupno z vseh dokumentov, ki zadevajo atentat na Johna F. Kennedyja, in v 45 dneh za umik oznake zaupno z vseh dokumentov glede atentatov na Roberta Kennedyja in Kinga.

Kennedy je bil ubit 22. novembra leta 1963. Foto: Reuters
Kennedy je bil ubit 22. novembra leta 1963. Foto: Reuters

Naloga bo pripadla Tulsi Gabbard in Pam Bondi, ki v senatu čakata na potrditev na položaj nacionalne direktorice za obveščevalne dejavnosti in pravosodne ministrice.

Trump je že v svojem prvem mandatu ukazal objavo večine dotlej zaupnih dokumentov glede atentata na Johna F. Kennedyja. Vseh pa niso objavili, ker je temu nasprotovala obveščevalna skupnost ZDA. Med lansko kampanjo je obljubil, da bo v primeru zmage na volitvah objavil vse preostale dokumente.

Flomaster, s katerim je Trump podpisal ukaz o objavi dokumentov glede umora Roberta Kennedyja, bodo dali kandidatu za zdravstvenega ministra, sinu nekdanjega pravosodnega ministra ZDA Robertu Kennedyju mlajšemu.

Ta zagovarja teorijo, da je predsednika Johna F. Kennedyja ubila obveščevalna agencija Cia. Obstajajo tudi teorije, ki krivijo nekdanjo Sovjetsko zvezo, Kubo ali mafijo. Za umor so obtožili Leeja Harveyja Oswalda, ki ga je potem ubil z organiziranim kriminalom povezan Jack Ruby.
Dokumenti o ubitem predsedniku bi morali biti glede na zakon iz leta 1992 objavljeni do leta 2017, vendar pa sta Trump in Joe Biden objavo zadržala.

Trump se je odločil, da bo vse objavljeno. Odločil pa se je dati še ukaz o objavi vseh tajnih informacij glede umorov Roberta Kennedyja in Kinga leta 1968. Trump ob podpisu ukaza ni povedal, kdaj naj bi bili dokumenti dostopni javnosti.