Rutte je ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu posvaril pred zmanjšanjem podpore Ukrajini in dejal, da je treba "spremeniti potek vojne". Če bi Ukrajina vojno izgubila, je poudaril, bi morale članice Nata za obrambo nameniti veliko več denarja.

Rutte je priznal, da bo treba okrepiti obrambne proračune, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Kolektivno moramo okrepiti in točno številko bomo določili še letos, bo pa precej višja od dveh odstotkov (BDP-ja)," je dejal generalni sekretar.

Do stališč Rutteja glede Ukrajine in izdatkov je bil sicer kritičen odposlanec ZDA Richard Grenell. Po videopovezavi je opozoril, da se ne more od Američanov pričakovati, da se bo Nato širil, če trenutne članice "ne plačujejo svojega pravičnega deleža", na kar je že večkrat opozoril ameriški predsednik Donald Trump.

Rutte se je strinjal, da bo morala Evropa nameniti več za obrambo, če želi uživati nadaljnjo obrambno podporo ZDA. "To moramo biti pripravljeni storiti, saj v tem trenutku plačujejo več kot Evropejci. In tu ima Trump prav," je dodal in poudaril, da "gre za svetovni konflikt, vendar je Ukrajina še vedno bližje Evropi kot ZDA".

"Zdaj smo varni, vendar se Nato v štirih ali petih letih ne bo mogel braniti, če se bomo držali dveh odstotkov," je še dodal.

Poudaril je še, da članstvo Ukrajine v Natu ne more biti odvisno od stališč Rusije. "Moramo dati jasno vedeti, da (ruski predsednik) Vladimir Putin nima pravice do veta in nima glasu glede tega, kdo bi v prihodnje vstopil v Nato," je povedal ob robu Svetovnega gospodarskega foruma (WEF).

Ocenil je, da bo Ukrajina enkrat v prihodnosti vstopila v Nato, vendar je treba prej doseči trajen mir, poroča nemška tiskovna agencija DPA. "Da pa bi bil trajen, moramo zagotoviti, da Putin ne bo nikoli več poskušal zavzeti niti kvadratnega kilometra Ukrajine," je poudaril Rutte.

Voditelji več držav ob meji z Rusijo in Ukrajino je pozvalo članice Nata, naj povečajo obrambne izdatke in zagotovijo, da bo mirovni sporazum lahko vzdržen, je poroča Guardian.

Finski predsednik Alexander Stubb je vztrajal, da mora Ukrajina postati članica Evropske unije in sčasoma tudi Nata. Poljski predsednik Andrzej Duda je ob tem dejal, da bi morali Putina "z močnimi ukrepi prisiliti k pogajanjem". "Nočem prositi Putina, naj sede za mizo. Hočem, da Vladimir Putin prosi Ukrajino in njene zaveznike, kako končati to vojno," je še dejal.

Latvijski predsednik Edgars Rinkevičs je poudaril, da bi morali sankcije do Rusije obdržati kljub sklenjenemu mirovnemu sporazumu. "Poskrbeti moramo, da si Rusija ne povrne gospodarske moči. Tudi če pride do nekega dogovora, se morajo sankcije in gospodarski pritisk nadaljevati," je dodal Rinkevičs.