Trump je zveznim agencijam naročil, naj se pripravijo na "takojšen pregon, repatriacijo in odstranitev" priseljencev, kar je del njegovih širših prizadevanj za ustavitev migracij. Trump govori o "invaziji" na južni meji. Ob tem je na mejo poslal dodatnih 1500 vojakov, ki pa po trditvah neimenovanega vojaškega uradnika v prvi fazi ne bodo skrbeli za red in mir, ampak bo njihova naloga sprva "postavljanje fizičnih ograd in druge mejne naloge". Na ameriško-mehiški meji je sicer že 2000 vojakov.

Glede na navedbe več virov, ki jih povzemajo ameriški mediji, naj bi sicer šlo šele za prvo skupino dodatnih vojakov na meji, ki naj bi jim v naslednjih tednih in mesecih sledili novi. Napotitev dodatnih enot je "začeten ukrep, ki ga lahko takoj izvedemo", je povedal visok
obrambni vir, ki dodaja, da "po tem pričakujejo številne dodatne misije".

Ustavitev predvidenih sprejemov beguncev

ZDA so prav tako začasno ustavile vse predvidene vstope beguncev v državo, zato je na mejah obtičalo na tisoče ljudi, ki so upali na vstop v državo. Zaradi tega ukrepa so več tisoč beguncem odpovedali lete. Med njimi je po poročanju BBC-ja tudi 1600 Afganistancev, ki so po vrnitvi talibanov na oblast zbežali iz države in so že imeli odobreno pot v ZDA. Še več kot 3000 jih na sprejem v ZDA čaka v Albaniji.

Trumpova administracija je obenem vsem tožilcem ukazala kazenski pregon lokalnih uradnikov, ki se upirajo novim ukrepom proti priseljevanju in ne upoštevajo navodil za preprečevanje nezakonitih prehodov meje.

V prvem Trumpovem mandatu – v Beli hiši je bil med letoma 2017 in 2021 – mnogi uradniki, ki so blizu demokratski stranki, namreč ukazov oblasti niso želeli upoštevati.

Blokada sredstev za mesta, ki so se razglasila za zavetišča za priseljence?

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je po poročanju BBC-ja dejala, da Trump s temi ukrepi "pošilja zelo močno sporočilo" ljudem po svetu in da je novi predsednik že večkrat poudaril, da je stanje na meji "njegova prioriteta". "Če mislite, da boste lahko v ZDA kršili zakone, se boste morali vrniti domov. Aretirani boste in preganjani," je dodala Leavit.

V prvem televizijskem intervjuju od prevzema položaja je Trump zagrozil tudi z blokado zveznih sredstev za tista mesta, ki so se razglasila kot zavetišča za priseljence brez ustreznih dokumentov, če ne bodo sodelovala pri uresničevanju njegove predvolilne napovedi o množičnih deportacijah. Med temi mesti so tudi številni kraji v Kaliforniji.

Množica ukrepov proti priseljevanju

Trump je od ponedeljka, ko je začel svoj drugi predsedniški mandat, sprejel že vrsto ukrepov proti priseljevanju. Razglasil je izredne razmere na južni meji z Mehiko, ukinil pravico do ameriškega državljanstva z rojstvom v ZDA, kar bo vplivalo zlasti na otroke priseljencev, ki v ZDA bivajo nezakonito ali z začasnimi vizumi. Poleg tega je ukinil migracijski program Bidnove administracije za Kubance, Haitijce, Nikaragovce in Venezuelce, ukazal ponovno uvedbo smrtne kazni za tujce, ki med nezakonitim bivanjem v ZDA zagrešijo hud zločin, in tiste, ki so obsojeni za umor uslužbenca organov pregona. Povrhu je mamilarske kartele ter venezuelsko tolpo Tren de Aragua in salvadorsko MS-13 uvrstil na seznam terorističnih organizacij.

Mehika gradi zatočišča za izgnane sodržavljane

Zaradi ameriške protimigracijske kampanje je Mehika na svoji severni meji začela postavljati začasna bivališča za migrante, saj se pripravljajo na množične izgone ljudi iz ZDA. Mehiške oblasti so naročile postavitve šotorskih zatočišč v bližini mesta Ciudad Juarez, kamor bi lahko nastanili Mehičane, ki bi jih Trumpova administracija utegnila izgnati. V njih bo prostora za več tisoč ljudi, šotori pa bodo postavljeni v nekaj dneh.

Mehika namerava sicer podobna zatočišča in sprejemne centre postaviti skupno v devetih mestih po državi. V njih bo izgnanim ljudem ponujala hrano, zdravstveno oskrbo in pomoč. Projekt so poimenovali "Mehika vas sprejema". Vlada namerava ob tem pripraviti veliko avtobusov, ki bodo izgnane Mehičane vozili v njihova rojstna mesta.

Trump je namreč napovedal, da bo izvedel največje deportacije v zgodovini ZDA, ki bi lahko vključevale na milijone priseljencev. Vendar bi takšna operacija verjetno trajala več let in bi bila zelo draga.

Po podatkih mehiškega instituta El Colegio de la Frontera Norte (COLEF), ki temelji na nedavnih podatkih ameriškega popisa prebivalstva, v ZDA brez potrebnih dovoljenj živi skoraj pet milijonov Mehičanov.