"Naše sporočilo Danski je zelo preprosto: niste opravili dobrega dela za prebivalce Grenlandije. Premalo ste vlagali v ljudi in premalo ste vlagali v varnostno arhitekturo tega neverjetnega, čudovitega ozemlja," je na novinarski konferenci dejal Vance med obiskom ameriškega vojaškega oporišča Pituffik na severu arktičnega otoka.

Trump je pred tem danes med pogovorom z novinarji vztrajal, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalnih in mednarodnih varnostnih interesov, in ni izključil niti uporabe sile, da si jo prisvoji.

Ameriški predsednik je zatrdil, da so na grenlandskih pomorskih poteh "povsod kitajske in ruske ladje", zato se ZDA ne bodo zanašale na Dansko ali kogar koli drugega, da bi rešile situacijo. "Danska in Evropska unija razumeta, zakaj je Grenlandija pomembna za mir po svetu, in če ne, jima bomo to morali razložiti," je dodal Trump.

Vance je sicer na Grenlandiji dejal, da po njegovem mnenju uporaba sile ne bo potrebna. Kot je dejal, ZDA nimajo neposrednih načrtov za razširitev ameriške vojaške navzočnosti na Grenlandiji.

"Danska ni namenila sredstev, potrebnih za ohranitev tega oporišča, za ohranitev naših vojakov in po mojem mnenju za zaščito prebivalcev Grenlandije pred številnimi zelo agresivnimi vdori iz Rusije, Kitajske in drugih držav," je dejal Vance, pri čemer ni navedel podrobnosti o domnevnih vdorih.

Je pa ameriški podpredsednik dejal, da se Rusija, Kitajska in druge države "izjemno zanimajo" za arktične prehode, pomorske poti in minerale v regiji, zato bodo ZDA vložile več sredstev, vključno z mornariškimi ladjami in vojaškimi ledolomilci, ki bodo bolj prisotni na tem območju.

Vance se je v Pituffiku srečal z ameriškimi vojaki in se jim zahvalil za njihovo delovanje v odročnem oporišču 1200 km kilometrov severno od arktičnega kroga.

Kot je obljubil, bodo prebivalci Grenlandije lahko sami odločili o svoji prihodnosti, ZDA pa bodo spoštovale njihovo suverenost. "Upamo, da se bodo odločili za partnerstvo z ZDA, ker smo edina država na svetu, ki bo spoštovala njihovo suverenost in spoštovala njihovo varnost, ker je ta v veliki meri naša varnost," je dejal Vance.

Domačini odklonili gostoljubje podpredsedniškemu paru

Grenlandijo, ki spada pod upravo Danske, bi morala najprej obiskati le podpredsednikova žena Usha Vance z razširjenim programom, vendar je podpredsednik na začetku tedna napovedal, da se ji bo pridružil.

Ameriški konzulat na Grenlandiji po poročanju medijev v ZDA ni mogel najti nobene družine, ki bi bila pripravljena sprejeti na obisk Vancea in drugo damo ZDA. Sodelovanje so odpovedala tudi podjetja.

Obisk so potem zaradi pričakovanih protestov skrčili le na ameriško oporišče, kjer je Vance vojake pozdravil z besedami, da mu ni nihče povedal, kako hudičevo mrzlo je.

Vancea in ženo je spremljala kar velika delegacija, v kateri so svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz z ženo, minister za energijo Chris Wright in republikanski senator iz Utaha Mike Lee.

Danska premierka Mette Frederiksen je ameriški obisk brez povabila kritizirala kot nesprejemljiv pritisk na Grenlandijo in Dansko.

Po anketah javnega mnenja si ameriškega prevzema Grenlandije ne želijo ne na ozemlju in ne na Danskem, proti pa je tudi EU. Trumpovemu naklepu pa ne nasprotuje ruski predsednik Vladimir Putin, ki je izjavil, da to Rusije ne zadeva.

Grenlandija z novo vladno koalicijo

Vance je Grenlandijo obiskal le nekaj ur po tem, ko je bila v prestolnici Nuuk predstavljena nova široka vladna koalicija, ki želi za zdaj ohraniti vezi z Dansko.

Vodja grenlandske desnosredinske stranke Demokratov (Demokraatit), ki je z 29,9 odstotka glasov na volitvah 10. marca zmagala, in novi grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je ob predstavitvi nove vlade dejal, da stranke v njej zastopajo 75 odstotkov vseh prebivalcev.

Sorodna novica Grenlandske sanje o neodvisnosti na razpotju geostrateških interesov

Nielsen je nekaj ur pred obiskom ameriškega podpredsednika poudaril velik pomen tega, da dajo na stran nesoglasja in razlike, saj se bodo samo tako lahko spopadli z močnimi zunanjimi pritiski. V koalicijskem programu pa so zapisali, da potrebujejo stabilnost in enotnost v času, ko skušajo zunanji dejavniki vplivati na razvoj Grenlandije.

Glede vprašanja neodvisnosti pa je pomembno, da ostanejo previdni, je dodal.

Nacionalistična stranka Naleraq, ki je na volitvah dosegla drugo mesto in se zavzema za hitro neodvisnost od Danske, je že v ponedeljek sporočila, da je ne bo v novi vladi. To pomeni, da bodo v novi vladi zastopane štiri od petih parlamentarnih strank, vključno z levo Skupnostjo ljudi (Inuit Ataqatigiit) dosedanjega premierja Muteja Egedeja, ki bo v novi vladi finančni minister.