Grenlandija, najredkeje poseljena država na svetu, ki je skoraj vsa na tri kilometre debeli ledeni plošči, se je po poudarjanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da jo želi imeti, znašla v središču svetovne pozornosti. Arktični prostor tudi zaradi podnebnih sprememb postaja strateško izjemno pomemben. Ni prvič, da so si ZDA zaželele Grenlandijo. Takoj po drugi svetovni vojni so že ponudile Danski, da jo odkupijo, Danci so takrat zavrnili ponudbo. A tokrat je drugače: ameriški predsednik Donald Trump ne izključuje uporabe sile, če ne bo šlo drugače.

Kot je za oddajo Ob osmih povedala Mateja Peter, predavateljica mednarodnih odnosov na škotski univerzi St. Andrews in izvršna direktorica škotskega sveta za zunanje zadeve, gre za hud napad na Ustanovno listino OZN-a. "Ta kršitev je povsem enaka, kot je recimo ruski napad na Ukrajino. Tudi Rusija je leta 2014 razglasila Krim za ozemlje strateškega pomena, in to je popolna vzporednica. Grožnja z uporabo sile je hud napad na pravila, vzpostavljena po drugi svetovni vojni." Kot dodaja, Trump očitno tudi ne razume, da Danska ne more kar prodati Grenlandije. "Kot mega podjetnik ima neko predstavo, da je treba samo postaviti pravo ceno in se bodo prebivalci Grenlandije odločili za priključitev k ZDA. Res je, da so ZDA v preteklosti ogromno ozemlja pridobile z nakupi: Florido so kupile od Španije, Aljasko od Rusije, Louisiano so pridobile že od Napoleona, po prvi svetovni vojni je Danska sama prodala ameriške Deviške otoke. In od tod je ta predstava, ki pa je iz povsem drugih časov, da se prodaja ozemlja. Danska danes nima te pravice."

Grenlandija v okviru Danske uživa veliko avtonomijo, upravlja se sama, in če želi, se lahko odloči za neodvisnost, a to je težavno z ekonomskega vidika. Kot kažejo raziskave, si na Grenlandiji kljub zapletenim odnosom z Dansko, ki izvirajo iz kolonialne zgodovine, ne želijo postati odvisni od druge države. "Raziskava javnega mnenja, objavljena v preteklih dneh, kaže, da je 85 odstotkov Grenlandcev odločno proti priključitvi k ZDA. Mednarodni svet Inuitov, ki denimo vključuje tudi staroselce z Aljaske, je sporočil, da menjava enega kolonizatorja za drugega ni v interesu staroselcev. Ameriški predsednik očitno sploh ne priznava pravice narodov do samoodločbe."

Danske sicer tu ne gre idealizirati: šele v preteklih dneh je sporočila, da opušča starševske teste, s katerimi so Danci ugotavljali starševske kompetence družin na Grenlandiji. Javnost še vedno pretresa nedavno razkritje o vsiljevanju kontracepcije inuitskim ženskam, da se populacija ne bi širila. Številne za to sploh niso vedele, ni jim bilo jasno, zakaj ne morejo zanositi, in tiste, ki o svoji izkušnji spregovorijo, še danes označijo za pogumne. "Biti moramo zelo odkriti: Danska ima do Grenlandije zelo problematičen odnos. To je zgodovina kolonizatorja in Danska se do Grenlandije vede tako, kot so se druge kolonialne sile obnašale do svojih kolonij. V zadnjih letih, morda desetletju, so se odnosi med Københavnom in Grenlandijo sicer nekoliko otoplili, a nezaupanje je zaznati tudi iz omenjene ankete."

Se Evropska unija odziva premedlo?

Grenlandija je med drugim vir redkih elementov, ki so ključni za mobilne telefone in baterije, a do njih praktično ne more dostopati brez vlagatelja oziroma strateškega partnerja – nima namreč niti svojih ledolomilcev. Na otoku zdaj delujeta dva rudnika. "ZDA nihče ne odreka pravice do vlaganja v Grenlandijo, že dolgo je tudi edino vojaško oporišče tam v njihovi lasti. Jasno je, da je Grenlandija izjemnega strateškega pomena tako zaradi rudnin kot tudi plovnih poti, in Danska tam že zelo dolgo zelo tesno sodeluje z ZDA. V preteklih letih ji je ponudila, recimo, razširitev vojaškega oporišča."

Diskurz glede nakupa in celo napada pa je, kot pravi Mateja Peter, nekaj povsem drugega. "To je popolna grožnja Evropi. Če dovolimo to grožnjo zaveznikom, kaj potem preprečuje recimo Rusiji, da bi napadla Estonijo, Latvijo, Litvo? Pa je Rusija zunaj Nata. Grožnje znotraj Nata s silo pomenijo nepredvidljivo situacijo, popolno spremembo mednarodnih pravil." Danska premierka Mette Frederiksen je ta teden iskala in našla sicer zadržano podporo v Berlinu, Parizu in Bruslju; napovedala je tudi dvemilijardno naložbo v varnost arktične regije. "Mislim, da so se evropske države ogromno naučile iz prvega Trumpovega mandata, ko je bilo narobe, da so se odzvale na prav vsak tvit in vsako izjavo, kot da je resnična. Tokrat so želeli ohraniti precej hladno glavo."

Zadeve so sicer, kot pravi Mateja Peter, nekoliko eskalirale po burnem telefonskem pogovoru med Mette Frederiksen in Trumpom, ki je pokazal, da ameriški predsednik misli resno. "Zdaj mora Evropa jasno izraziti, da je to popolnoma nesprejemljivo. Postaviti se mora za Dansko in jo braniti kot malo državo, hkrati pa mora to opraviti umirjeno. Ker če EU-ju oziroma zaveznicam v Natu ne bo uspelo umiriti razmer, je velika verjetnost, da jih bo Trump dodatno razvnel. Mislim, da se evropski voditelji zanašajo tudi na verjetnost, da se bo Trump jutri osredinil na neko drugo stvar, in potem bo lažje umiriti situacijo. Če pa bo Grenlandija veliko v ameriških medijih in se bo Trumpova baza odzivala na to, bo to ostala tudi njegova tema." Lahko se bodo nekatere stvari v bližnji prihodnosti zdele kot Trumpova muhavost, pravi Mateja Peter, a določene stvari je treba prepoznati kot dolgoročne interese.

Poleg bogastva rudnin Grenlandijo potiskajo v ospredje tudi podnebne spremembe. S tajanjem arktičnega ledu namreč nastajajo nove plovne poti. "Zemljevidi, s katerih se učimo v šolah, so popolnoma neprimerni, saj še vedno razmišljamo o tem, da se 'tam zgoraj' leti. Dejansko pa je arktično območje za odnose med Kitajsko in ZDA verjetno že tako strateško pomembno kot Tihi ocean. Evropa pa se doslej ni pretirano ukvarjala s tem."

Naročite se na podkast Ob osmih.