Če trgi kaj sovražijo, je to negotovost, običajno govorijo finančni poznavalci, ki so si verjetno še do nedavnega težko predstavljali vsakodnevne pretrese, ki jih z muhastimi in z navadno logiko težko razumljivimi odločitvami glede carin vsak dan povzroča ameriški predsednik Donald Trump. Kaj naj storijo centralne banke in kako je pripravljena Slovenija, ki že dolgo čaka na novega guvernerja? V oddaji Ob osmih se je Matej Hrastar o tem pogovarjal s prvim guvernerjem Banke Slovenije Francetom Arharjem.

Nekoč ste dejali: "Denar je plašen kot srna." Če malce podaljšam primerjavo – predsednik Trump lomasti po gozdu kot glasen lovec z brzostrelko. Kaj lahko v takih razmerah pričakujemo? Se lahko bojimo nove recesije, se napoveduje ponovitev finančne krize iz leta 2008, česar se najbolj bojimo?
Težko je biti pameten, še zlasti ob dejstvu, da je Trump na položaju šele tri mesece, na drugi strani pa so finančni trgi v zadnjih 18 letih doživeli dve veliki krizi. Prva je bila finančna leta 2008, ko je propadla 158 let stara banka Lehman Brothers, ki je izdajala ameriške dolarje po secesijski vojni. Druga je bila kriza, ki jo je povzročila epidemija, tako da primerjati prvo in drugo z novimi razmerami ta trenutek je po mojem prepričanju zelo težko; ne smemo namreč pozabiti, kakšen je položaj v Ameriki. ZDA imajo visok javni dolg, ki je dosegel 36 bilijonov ameriških dolarjev (bilijon je milijon milijonov, op. p.). Ta dolg se financira tri četrtine z domačimi subjekti, tako s fizičnimi osebami kot institucijami. Na drugi strani pa je zanimivo, da je med tujimi vlagatelji na prvem mestu Japonska z enim bilijonom ameriških dolarjev, na drugem pa Kitajska s Hongkongom z nekaj manj kot bilijonom. Od kod ta denar tujcev? Večinoma iz suficita, ki ga imajo z Združenimi državami Amerike, se pravi iz njihovih presežkov. S tega zornega kota je seveda interes za ta dolg na eni in na drugi strani. In pri predsedniku Trumpu v zadnjem času slišimo, da poziva ameriško centralno banko, naj čim prej zniža obrestno mero. Ameriška desetletna obveznica ima danes obrestno mero nekaj več kot štiri odstotke. Po drugi strani se Fed boji nove inflacije. Zadnja kriza, povezana z epidemijo, je namreč pokazala, koliko denarja je bilo natisnjenega v Ameriki in tudi v Evropi, več kot štiri bilijone. Ne pozabimo, inflacija je v prvi vrsti denarni fenomen, zato je za visoko inflacijo v teh časih v prvi vrsti kriva centralna banka s svojo politiko dodatnega tiskanja denarja in s svojo obrestno mero. Ta dejstva je treba upoštevati in morda je to del taktike za pogajanja.

H globalnim razmeram in položaju Slovenije se še vrneva. Zdaj pa k vprašanju imenovanja guvernerja oziroma guvernerke. Včeraj je bil nov krog pogovorov pri predsednici države, predlagala naj bi dve novi imeni. Kako pomembno sporočilo navzven je, da Slovenija več mesecev nima guvernerja s polnimi pooblastili?
Prvič smo imeli podoben problem leta 2007, ko smo s prevzemom evra postali dejavna članica v Evropski centralni banki. Takrat se je položaj razlikoval le v tem, da državni zbor ni sporočil, koga podpira. Sta pa prvi in drugi predlog doživela fiasko, šele tretji je bil uspešen. Kaj je po mojem mnenju bistvena razlika v zdajšnjem postopku? Da je predsednik največje koalicijske stranke, preden je bil postopek pri predsednici države končan, že vnaprej urbi et orbi povedal, da je njihova kandidatka Saša Jazbec. Dobro namreč poznam njene strokovne in poslovne sposobnosti, ampak v tem procesu taka izjava, če mene vprašate, v tistem trenutku ni bila primerna. Najprej je glede na zakon treba končati postopek pri predsednici, potem pa se začnejo pogajanja in argumentacija, kdo je tisti, ki uživa zaupanje večine v parlamentu.

Kako pa mislite, da bi morala predsednica voditi to igro? Vidite pri tem mogoče kakšne pomembne razlike med prejšnjim predsednikom in zdajšnjo predsednico, predvsem v smislu iskanja soglasja?
Iskreno rečeno, ker je Slovenija majhna, večino teh kandidatov poznam zelo dobro. Obe imeni, ki se danes pojavljata (Ksenija Maver in Damjan Kozamernik, op. a.) zelo dobro poznam, bili smo sodelavci, imam polno zaupanje v njuno strokovno sposobnost in tudi v preostale kvalitete. A če se največja koalicijska stranka zaveda in drži svojo besedo po logiki mota londonske borze dictum meum pactum, torej "beseda je moja zadolžnica", potem pri tem ne moremo pričakovati spremembe z njihove strani. Zato bi bilo nadaljevati ta boj po mojem mnenju nesmiselno, treba je najti kompromis, tudi seveda v povezavi z drugimi imenovanji, ki letos še čakajo na relaciji med predsednico in državnim zborom.

Vse to se dogaja v negotovih časih zaradi ameriških napovedi carinskih dajatev. To poteka precej stihijsko, pojavlja se velika volatilnost na finančnih trgih, ki imajo radi stabilnost. Kaj bi Trump po vašem mnenju rad dosegel in kaj se bo zgodilo po teh 90 dneh zamika carin? Koliko je pri tem blefiranja, igranja pokra, torej poskusov prisiliti partnerje k ugodnejšim trgovinskim sporazumom?
Kakšna je taktika Združenih držav Amerike bo, kot sem rekel, pokazal šele čas. Ne pozabimo pa nekih drugih stvari. Univerza Berkley v Kaliforniji je lani ugotovila, da je do danes svet obvladovalo samo sedem svetovnih valut: florin, dukat, španski in portugalski real, nizozemski gulden, angleški funt in ameriški dolar. Države Brics – Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika – si v zadnjem obdobju zelo prizadevajo, da bi ameriško valuto izpodrinili s svetovnega trga in da ta ne bi imela takega vpliva. V ameriškem dolarju je še vedno približno 59 odstotkov svetovnih deviznih rezerv. Na drugi strani pa je razvpito, da ni zaupanja v kitajsko valuto zaradi omejitev, ki veljajo na Kitajskem v povezavi s kapitalskimi transakcijami.

Ne pozabimo: pri denarju sta pomembni samo dve kategoriji – strah in zaupanje. Za strah so dovolj besede in špekulacije, za zaupanje so potrebna dejanja, in sicer ne glede na to, ali je to ameriški trg, evropski ali azijski. Sam se bojim, da bo tak položaj dejansko pripeljal na eni strani k manjši gospodarski rasti, na drugi strani pa seveda k novi inflaciji. Kajti če se bodo stvari reševale z dodatnim tiskanjem denarja, je popolnoma jasno, da bomo doživeli reprizo. In še nekaj: da so kapitalski trgi na takih ravneh, je v veliki meri kriva tudi denarna politika, saj so šli ti denarni presežki v velikih količinah na kapitalski trg.

Če pogledamo samo razmere v Sloveniji: v zadnjih dveh letih je imel slovenski bančni sistem med 11 in 12 milijardami viškov likvidnosti. Te milijarde na računu je centralna banka, ko je bila obrestna mera najvišja, obrestovala po štiri odstotke, brez tveganj. Take primere boste v preteklosti težko našli. In zdaj, ko je izhodiščna obrestna mera pri centralni banki 2,5 odstotna, je seveda vprašanje, ali bo naprej popuščala in s tem omogočala dejansko novo zadolževanje, predvsem držav. Napovedi Evropske unije, koliko milijard bo šlo za oboroževanje, napovedi Nemčije, koliko se bodo zadolžili: vse kaže na to, da bo v končni fazi to zadolžitev monetizirala Evropska centralna banka. Če pogledate njeno bilanco, je pri dobrih šestih bilijonih, okrog 1,6 bilijona tega denarja je v obliki bankovcev med nami. Mi smo upniki centralne banke.

In na drugi strani je vprašanje, kaj bo pokazala kalkulacija v Združenih državah Amerike. Zavedajo se, da je na Kitajskem in v tretjih državah ogromno ameriškega kapitala, ki se je tja selil zaradi cenejše delovne sile. To pomeni, da s carinami prizadeneš lastnike teh podjetij, iz katerih blago dejansko pride na ameriški trg. Tako da je to vezana posoda in ne enostranska zadeva.

Kaj po vašem mnenju Trumpove carine, če bodo uvedene v napovedanem obsegu, pomenijo za majhno izvozno usmerjeno gospodarstvo, kot je slovensko, in kdaj bo čas za ukrepe ECB-ja in Banke Slovenije?
Mi smo mala odprta ekonomija, menjava s tujino je številka ena, menja se več kot 150 odstotkov BDP-ja. Okrog 70 odstotkov te menjave je z Evropsko unijo, kar je v taki situaciji zelo pozitivno z več zornih kotov. Na eni strani zaradi kreditnega tveganja, na drugi strani zaradi tečajnega tveganja, vse se odvija v okviru istega tečaja. Banka Slovenije pri tem nima nobene pristojnosti, saj je sestavni del ECB-ja in denarna politika se oblikuje tam. Za Banko Slovenije je pomembno, da skrbi za finančno stabilnost, da ne glede na to, ali so tujci danes v Sloveniji lastniki približno 74 odstotkov bančnega kapitala, bančni sistem v Sloveniji deluje uspešno in kredibilno. Spomnimo se samo, ko je bila leta 2022 po napadu na Ukrajino Sberbank dva dni zaprta: takoj je bil nemir na trgu. In ne pozabite, v Sloveniji je večina denarja naložena "a vista" – na vpogled (to so nevezane vloge, ki jih mora banka na zahtevo imetnika izplačati ali prenesti takoj, op. a.). To je dejansko potencialno tveganje za bančno likvidnost.
Nobena banka v svetu ne more preživeti, če naenkrat pridejo vsi njeni upniki. Nikjer v zakonodaji v svetu ne piše, da dolžniška zamuda pri banki ni priznana. Torej je banka nekaj posebnega in živi na podlagi zaupanja. Ves denar, ki se danes producira v svetu, se dejansko tiska na podlagi zaupanja, kajti ameriški predsednik Nixon je 15. avgusta leta 1971 razveljavil zlati standard. Navade ljudi in delovanje finančnih posrednikov so povsod v svetu, ne glede na politični sistem, enake. Zaupam stabilni valuti in stabilnim institucijam.

Pogovoru lahko prisluhnete v podkastu Ob osmih.