Socialni partnerji so v sredo potrdili usklajenost pokojninske zakonodaje z dvodnevnim zamikom, ki je nastal, ker se delodajalci niso strinjali, da bi se v zameno za nespremenjene prispevne stopnje odrekli nadaljnjim potezam glede dolgotrajne oskrbe. Ta tema bo očitno še žgoča. Prvi mejnik se bo zgodil 1. julija, ko naj bi začeli plačevati namenski prispevek za dolgotrajno oskrbo: delodajalci, zaposleni in upokojenci po en odstotek bruto plače oziroma pokojnine, samozaposleni in kmetje pa po dva odstotka. Že letos naj bi to prineslo 255 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa celo do 700 milijonov evrov. Toda v zvezi s tem, kaj naj bi dobili za to, je še veliko neznank.

Kot je za tokratno epizodo Ob osmih pojasnila specialistka za to področje na Radiu Slovenija Alenka Terlep, se urejanje tega sistema, ki traja že 20 let, tudi pod to vlado premika zelo počasi. "Ministrstvo za solidarno prihodnost ima tukaj res veliko izzivov in si morda želi, da o tem ne bi govorili preveč, ker mislim, da bomo vsi zelo razočarani. Če pogledamo povprečno plačo, bo prispevek 25 evrov, nekateri pa bodo plačali veliko več. In kaj bomo pravzaprav dobili? Vemo, da se zakon še ni uveljavil, čeprav naj bi se do konca leta, kadrov ni, vprašanje pa je tudi, kolikšen bo prag, kajti do dolgotrajne oskrbe ne bo upravičen kar vsakdo."

Delodajalci zahtevajo zamik plačevanja prispevka, dokler se ne ugotovi, kaj konkretno bomo dobili zanj in kolikšni bodo dejanski stroški z dolgotrajno oskrbo; šele nato naj bi v prihodnjem letu opravili analizo in določili višino prispevka; trdijo celo, da bomo v prihodnjem letu plačali 300 milijonov preveč. Vladna stran je skušala v pogajanjih o pokojninski reformi omehčati delodajalce s tem, da se je odrekla zvišanju prispevnih stopenj zanje na raven tistih, ki jih plačujejo zaposleni, v zameno pa naj bi se delodajalci odpovedali pripombam za plačevanje prispevka. "To je vezana trgovina, v katero pa delodajalci niso privolili. Pravkar sem se pogovarjala s predstavniki Obrtne zbornice, ki pravijo, da bodo na ekonomsko-socialnem svetu kljub vsemu odprli vprašanje, kam gre ta denar, ker natančnih številk nimamo." Svoje so skušali doseči tudi prek opozicije. "Prejšnji teden je bil v državnem zboru predlog SDS-a, da bi črtali prispevek za dolgotrajno oskrbo in šele po enem letu polne uveljavitve zakona, torej junija 2027, pregledali stroške, pripravili analizo in videli, kolikšen prispevek naj bi plačevali. Ta predlog je bil zavrnjen." Za zamik so tudi občine, pomisleke imajo socialnovarstvene ustanove.

Ocene, koliko denarja bo potrebnega, še niso javne – ministrstvo naj bi prave številke predstavilo prihodnji teden; a po neuradnih izračunih naj bi letos od prispevka ostalo 180 milijonov evrov, ki jih bodo prenesli v prihodnje leto. "Po zakonu bi morali ta denar zbirati na ločenem računu za peti steber na zdravstveni zavarovalnici. Pa vendar to še ni urejeno: ni še urejen informacijski sistem, ne vemo, kako se bo nakazoval denar, kako ga bodo pridobivali izvajalci, predvsem pa za ta denar, ki se bo zbiral, ni ločenega računa. Lahko se sprašujemo, ali bomo likvidni, lahko se sprašujemo tudi o preglednosti pretakanja sredstev in o dvomih, ki jih je svojčas o ZZZS-ju izražal tudi predsednik vlade, ampak o tem bomo očitno morali govoriti pozneje."

Kaj bo torej za oskrbovance prinesel julij, ko bomo začeli plačevati omenjeni prispevek? "Julija se začenja trajna oskrba na domu – vemo, da si vsakdo želi čim dlje ostati doma. Danes poznamo pomoč na domu, ki jo sofinancirajo občine iz glavarine, in to pomoč naj bi prekvalificirali v oskrbo na domu. Vemo, da so tukaj čakalne vrste, da kadra ni dovolj, torej ga tudi za oskrbo na domu ne bo. V sistem bo od 1. julija mogoče vstopiti prek vstopnih točk v centrih za socialno delo, kjer ga bodo ocenili na petstopenjski lestvici in mu v skladu s tem dodelili obliko oskrbe." Pričakovati je precejšen naval. "Najbrž se bodo prijavili tisti, ki imajo pomoč že danes, in tudi tisti, ki je sploh nimajo, odločbe bomo čakali tri mesece ali več, ne vemo. Norma je od 20 do 110 ur pomoči na mesec. Če bo kdo menil, da je prikrajšan, se bo lahko pritožil na drugostopenjski organ, tam pa bo lahko čakal eno leto – lahko se zgodi, da te oskrbe nikoli ne bo pridobil." Alenka Terlep opozarja, da takšno oskrbo zdaj financirajo občine. Pri tem se lahko sprašujemo, komu ostane ta denar od glavarin, ali so v ozadju, če namigujemo grdo, tudi dogovori z občinami. Tega seveda ne vemo. Oskrba na domu naj bi sicer po novem obsegala tudi možnost fizioterapije in nekaterih drugih oblik, ki jih imajo v domovih za starejše.

Poleg tistih, ki bodo dobili odločbo o oskrbi na domu, bodo upravičenci do dolgotrajne oskrbe lahko dobili tudi institucionalno oskrbo ali denarni prejemek. "Denarni prejemek bo lahko dobil tisti, ki se ne bo odločil za drugo obliko oskrbe, torej na domu oziroma v DSO-ju, ali pa če ne bo dovolj kadra. Ta denarni prejemek danes poznamo v obliki prejemka za pomoč in postrežbo, ki ga plačuje pokojninski zavod. Gre za približno 100 milijonov evrov na leto in utemeljeno se sprašujemo, kaj bo zdaj s tem denarjem. Ta novi dodatek bo nižji, sklepamo pa lahko tudi, da ga bodo upravičenci dobili predvsem zato, ker ni dovolj kadra. To pomeni, da bo treba na črni trg, tam pa vlada zmešnjava, veliko je zlorab, nestrokovne oskrbe, goljufij, celo nasilja."

Z decembrom bo v okviru novega sistema dolgotrajne oskrbe zaživela tudi institucionalna oskrba v domovih za starejše (ki se bodo imenovali drugače). Tisti, ki so že v domovih, bodo prevedeni v nov sistem. "Po novem bomo plačali v domu samo hotelski del, se pravi hrano in prenočišče, za zdravstveni del vemo, da ga že zdaj plačujejo iz našega prispevka za zdravstvo, socialni del pa naj bi šel iz tega novega prispevka. Za koliko sredstev gre, iz zdaj dostopne dokumentacije ni natančno znano, niti tega ne vemo, koliko potrebujemo in koliko ljudi bo pridobilo domsko oskrbo." Glede na to, da podobne oblike oskrbe, kot jih predvideva nova zakonodaja, že imamo, so torej odprta vprašanja predvsem finančne narave.

Celoten pogovor je dostopen v podkastu Ob osmih.