Razprave o krepitivi obrambnih zmogljivosti dobivajo pospešek. Včeraj so v Bruslju predstavili Belo knjigo s poudarkom na povečanju sredstev za obrambo. Večji vložek bo nujen, je na državnem posvetu o odpornosti poudaril premier Robert Golob. Zdi se, da se je Evropa ujela v oboroževalno histerijo, ki jo vodijo različni interesi, slovenska politika pa temu sledi. Podrobnosti sicer še niso znane, Golob je načrt vlaganj napovedal do konca aprila, nelagodje levosredinske koalicije ob tej temi pa je očitno. "Do zdaj je veljalo, da leva sredina in tudi normalna desnica ni rožljala z orožjem, zdaj pa se je to začelo intenzivno dogajati v vsej Evropi," je za oddajo Ob osmih dejal politolog Igor Lukšič. Meni, da je že tretje oboroževanje Evrope, zlasti pa Nemčije v približno 100 letih zelo nepremišljena poteza. "Kdor v tej državici kolikor toliko še razmišlja s svojo glavo, se sprašuje, kam to vodi." Kot svari, nimamo moči, da bi se kakor koli postavili po robu oboroževalni histeriji, zoprno pa je, da streznitev po krepitvi oboroževalne industrije pride šele po kakšni sorazmerno dolgotrajni vojni, ki ji nujno sledi. "Vprašanje je samo, ali se lahko na podlagi izkušenj iz preteklosti in prejšnjih rodov organiziramo in ustavimo to. Oboroževanje in strašenje pred katero koli nevarnostjo, v tem primeru rusko, ne more biti razlog za omogočanje reševanja nemške orožarske industrije. To namreč ni samo gospodarsko preživetje, temveč je napoved nove vojne, ki bo sledila, če bo šlo v to smer."

Ta tema sicer ustreza slovenski politični desnici, ki podpira oboroževanje, Lukšič pa meni, da oboroževalna tekma Sloveniji ne bo prinesla ničesar, v nasprotju z Nemčijo, Francijo in Združenim kraljestvom. "Če bomo rekli, da bi več sredstev namenili za Nato oziroma za obrambo, bi morali ugotoviti, kaj hočemo braniti pri nas. So to predvsem življenja, je to lastnina, naše naravno bogastvo? V skladu s tem bi morali tudi določiti prioritete in načine oboroževanja oziroma organiziranja. Jaz bi bil za to, da več vlagamo v civilnodružbena znanja. Nemška in ameriška oboroževalna industrija pa želita, da mi samo kupujemo čim več orožja in s tem sodelujemo v njihovih bitkah za vzdrževanje pozicij."

Vladna koalicija utegne imeti težave z javno podporo tudi zaradi tem, povezanih z občutkom blaginje, meni Lukšič. Ob tem opozarja na reformo plač v javnem sektorju. "Zdaj, ko dobivamo plače po novem, se izkazuje, da je bilo to delo zelo slabo opravljeno in da gre za veliko zavajanje. Te plače bodo tudi pri najvišjih kategorijah komaj sledile inflaciji, ker so bili dogovori v zneskih, ne pa v odstotkih, da bi se vsaj prilagajali inflaciji. Glede pokojnin ne pričakujem bistveno drugačnega razpleta, kar pomeni, da bo med ljudmi visoka stopnja nezadovoljstva z vlado."

Prvo ime levo od sredine sicer ostaja Robert Golob, Lukšič ob tem meni, da ga tudi morebiten vstop Vladimirja Prebiliča v volilno bitko naj ne bi preveč omajal. "Kar zadeva Prebiliča: opekli so se zelo z Marjanom Šarcem, ko so ga dali najprej v predsedniško igro in so potem računali, da se bodo tisti glasovi kar samodejno prelili tudi v njegovo stranko, pa se je na koncu zgodil debakel. Mislim, da bi se enako zgodilo s Prebiličem, predvsem zato, ker ima tudi bistveno manj volje, kot je je imel Šarec." Za "nove obraze" je po njegovem še prostor, a to je odvisno od drugih ozadij. "Mislim, da so resni finančni podporniki v tako tesni navezi z Golobom, da ne bodo podprli dobrega kandidata, ki bi ga morda ogrožal. Morda pa bodo koga podprli toliko, da bi pridobil glasove tistih, ki zagotovo ne bodo volili Goloba, ker jih je preveč razočaral." Levica bo po njegovem težko prestopila parlamentarni prag, saj da so postali "socialdemokratska stranka, sprijaznjena s sistemom in svojo vlogo", SD pa je po njegovem zaradi preveč afer zelo ranljiva.

Opozicija se medtem zapleta v medsebojne spore, letijo predvsem puščice med prvakoma SDS-a in NSi-ja, Janezom Janšo in Matejem Toninom, a Lukšič meni, da bodo te bitke brez posledic. "Veste, kako je v strankarskem življenju. Vsaka stranka mora, zlasti, če je majhna, braniti svojo identiteto in osmišljati svoje početje. To pa lahko počne samo tako, da se oddaljuje od tistih, ki so ji najbližje, tako da to ni nič neobičajnega. Gotovo se bodo dogovorili, preden bodo šli na volitve, ko bodo videli, kdo so njihovi možni partnerji."

Naročite se na podkast Ob osmih.