Slovenski mlajši člani so se na Poljskem okitili s srebrno kolajno, 20-letni branilec pa je bil kapetan in najboljši strelec izbrane vrste. V povprečju je dosegal dobrih 16 točk na srečanje, s čimer je bil peti strelec turnirja v Gdynii. Z imenovanjem v najboljšo peterko tekmovanja pa se je pridružil samim velikim slovenskim imenom, ki so prejela takšna priznanja, ko so z reprezentanco osvajali medalje na evropskih prvenstvih mlajših kategorij – Erazem Lorbek, Sani Bečirović, Emir Preldžić in nazadnje Žiga Samar.

Sorodna novica Evropski podprvaki: "Material" je, fantje potrebujejo le izkušnje, vloge in minute

Z resnim izrazom na obrazu je poziral z nagrado, vendarle je bilo prisotno nekaj pelina, saj so bili upi slovenske košarke blizu celo naslova evropskih prvakov, toda v končnici obračuna so popustili, zapravili lepo prednost in Francija je z 82:78 ubranila naslov. Klavžar, ki je bil s 23 točkami prvi strelec finala, je po prespani noči že s prešernim nasmeškom razlagal o srebru: "Vsi smo zelo veseli. Ponosen sem na vse, na celo ekipo in štab, saj smo trdo delali ta dva meseca. Finalni poraz je bilo malce težko sprejeti, saj mislim, da smo bolje igrali od Francozov. Večino časa smo vodili, potem na koncu pa so nas ujeli. Malo s temi skoki v napadu, malo smo bili nesigurni v napadu in na koncu ni šlo."

"Vseeno sem zelo ponosen na vse, kar smo storili. Srebro je zares zelo velik dosežek. Prejšnja prvenstva nikoli nisem prišel niti med osem, zdaj pa smo že lepo začeli. Vse smo premagali v skupini, potem se nam je pot lepo odprla, prišli v finale, kjer smo se borili in res sem zelo ponosen na to srebro," je dodal Domžalčan. Slovenija je, čeprav je popustila, vseeno imela celo met za zmago, toda Arne Osojnik ni bil natančen. Prvotna ideja je bila, da bo zadnjo akcijo izpeljal Klavžar, ki pa so ga tekmeci odlično pokrili: "So me dobro zaprli. Arne je vrgel tisto trojko. Meni je bila videti dobra, da bo šla notri, ampak žal ni šlo. Nismo nič jezni nanj. Še vedno sem zelo ponosen na vsakega."

"Francozi so bili glavni favoriti prvenstva. Tudi ostale reprezentance so navijale za nas. Mislim, da nobeden ni verjel, da bomo tako blizu. Res so fizično izjemno močni pod košema. Perrin, ki je bil MVP, in Penda, ki je bil tudi v prvi peterki, sta res čvrsta in zelo dobra igralca. Dobili so napadalni skok in nam izpod obroča dali kar veliko točk. Tudi strelci z razdalje so bili boljši kot na ostalih tekmah. Oni sicer igrajo bolj pod koš, ne zadevajo toliko z razdalje, tokrat pa so nekaj pomembnih. Francija je res zelo kakovostna ekipa, proti kateri pa smo se dobro borili," je še pristavil o finalu.

Predtem so slovenski mladeniči nanizali šest zmag. Ko so bili v skupinskem delu boljši od Litve, so potrdili, da lahko posežejo visoko: "Vedeli smo, da je Litva zahteven tekmec. Ima vrhunske igralce, tudi zelo fizično močne. Pod košem je Krivas zelo visok, dobro smo ustavili tudi Marauskasa. Vedeli smo, da bodo agresivni in bo težka tekma, a smo verjeli do konca. Po tej tekmi se nam je okrepila samozavest, dobili pa smo tudi lep žreb za naprej." Po visoki zmagi proti Severni Makedoniji na prvem obračunu izločilnih bojev je sledila velika drama v četrtfinalu proti Poljski. Ko so gostitelji po preobratu v končnici povedli, je Matija Samar 20 sekund pred koncem po zadetih prostih metih Klavžarja ukradel žogo in dosegel odločilen koš.

"Iskreno takrat nisem več verjel, da nam lahko uspe. A vedno je treba verjetni. Ko sem se obrnil, sem kar naenkrat videl Samarja, da ima pod košem žogo, ko smo pritisnili na njihov prenos. Res se je lepo končala ta tekma. Proti Belgiji smo odlično začeli in zanesljivo pripeljali do konca, zato pa proti Franciji nismo imeli te sreče na koncu, da bi zadeli met za zmago," je dodal o izločilnih bojih in nadaljeval: "Zaigral sem na štirih prvenstvih in vsa do zdaj so bila z uvrstitvami bolj porazna. Res mi je nekaj manjkalo. Zato sem tako vesel, da smo v tej zadnji akciji osvojili medaljo. Res najlepši konec za mlajše selekcije zame. Zelo sem zadovoljen s celotnim prvenstvom. Mislim, da smo res bili izvrstna ekipa. Moja najljubša ekipa do zdaj, v kateri sem bil. Najbolj sem se povezal z vsemi. Prvič sem tudi igral s svojim letnikom v reprezentančni akciji. Vesel sem, kako smo držali skupaj in stali eden za drugim. Nobeden ni nič egoistično izstopal. Zahvalil bi se tudi staršem, da so vseh sedem tekem navijači za nas."

S 14 leti se je iz Domžal preselil v Madrid in se kalil v selekcijah Reala. Ko je bil star 17 let, je ob težavah kraljevega kluba s koronavirusom dočakal celo priložnost v Evroligi in jo tedaj imenitno izkoristil, ko je CSKA-ju dal deset točk. 185 centimetrov visoki košarkar, ki je zaigral tudi že za člansko reprezentanco in pustil zelo dober vtis, je potem pred dvema letoma podpisal z Murcio, kjer pa veliko priložnosti ni dočakal. Minulo sezono je bil posojen v drugo špansko ligo h Cantabrii, zdaj pa se je odločil za nov korak v karieri, saj odhaja v ZDA, kjer bo v študentski Ligi NCAA nosil dres univerze Florida: "Zdi se mi, da je to zelo dobra pot. Pogovarjal sem se s trenerjem (Todd Golden, op. a.), ki je mlad strokovnjak, zelo ambiciozen in mislim, da je to dobra priložnost."

"Pri Murcii nisem dobilo toliko priložnosti. Malo me je bilo strah, da bi bilo letos tako kot pred dvema letoma. Letos so se prebili v finale, za kar res vse čestitke vse, sem pa potem malo razmišljal, da res merijo visoko in ne vem, ali bodo delali z mlajšimi. Zato sem začel razmišljati o drugih opcijah. Potem je prišla Florida, ki mi je lepo predstavila načrt, kako bi delali z mano," je odločitev pojasnil Klavžar, ki je dodal, da je zadovoljen tudi s finančno platjo dogovora, o kritikah nekaterih glede odhodov slovenskih košarkarjev v NCAA, pa je povedal: "Vemo, kako je bilo z Janom (Videtom, op. a.), ki je moj dober prijatelj in sosed, ko je imel res težko sezono na UCLA-ju. Veliko sva govorila. Ni dobil neke priložnosti. Glede na pogovor z mojim trenerjem, ki je res ambiciozen, mislim, da ne bi smeli biti takšnih težav."

Članski dres Slovenije je že oblekel, upa, da ga bo v prihodne čim večkrat in bo zaigral za reprezentanco tudi skupaj z Lukom Dončićem: "Z njim do zdaj res še nisem bil skupaj. Igrali smo le enkrat. Bilo je v času pandemije. Takrat me je Luka Rupnik povabil v Stožice, kjer smo igrali med sabo. Tudi Luka je bil takrat tam. Z največjim veseljem bi igral z njim, tako kot bi z največjim veseljem še kdaj igral za reprezentanco. To so sanje vsakega igralca. Da igraš za svojo državo, je največji uspeh v karieri v katerem koli športu."