"Jaaaaa!" se je glasno zadrl in zmagovito zamahnil z roko še pred ciljno črto na mostu Alexandra III. Remco Evenepoel je nasledil Primoža Rogliča na mestu olimpijskega zmagovalca v vožnji na čas.
Po četrtkovem tekmovalnem ogledu proge v središču Pariza se je v svojem slogu pritoževal nad zanič cestami, zlasti na začetku in na koncu, da ni manjkalo lukenj in sprememb površin. Zatem je potožil, da se po tretjem mestu na ravnokar končani Dirki po Franciji ne počuti najbolje in ga skrbi, s kakšnimi nogami se bo zbudil.
Breme (lastnih) velikih pričakovanj
A sobotni deževni dan je spral vse skrbi in prepreke, zračna krogla iz Belgije pa se je nezaustavljivo izstrelila. Od Hôtel des Invalides do cilja na znamenitem pariškem mostu s povprečno hitrostjo 53,7 km/h po 32,4 km dolgem boju z uro za zmagoviti čas 36:12.
"Ponosen sem na to, kar sem dosegel pri svoji starosti, a kdaj čutim, da še ni dovolj. In mogoče nikoli ne bo," je Evenepoel premišljeval o velikem bremenu pričakovanj. Tako lastnih kot belgijske javnosti in tudi svetovne kolesarske skupnosti.
Kot je poudarjeno v SOS-u: Evenepoel je prvi kolesar z vsemi štirimi naslovi na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah! Ob tem je Remco dobil prav vse najpomembnejše preizkušnje v vožnji na čas: kronometre na vseh treh tritedenskih dirkah, še evropski naslov. Skratka vse, kar šteje na urah resnice, in to pri 24 letih in pol!
Prvi občutek slab, brez tveganja v ovinkih
"Pravzaprav sem mislil, da mi gre na cesti slabo. Šele v petek sem začutil, da sem znova pravi. Kje sem zmagal? Ne vem, mogoče že v prvih kilometrih. Pet kilometrov pred ciljem so mi rekli, naj ne grem več čisto do konca. Drugače v zavojih nisem tvegal, sem šel premišljeno. Na koncu pa sem vedel, da sem zmagal," je pripovedoval Rogličev naslednik.
"Samo da sem zmagal. Ni važna razlika, sekunda ali četrt minute ali pa minuta. Na mokrih cestah in ob črnem asfaltu je delovalo kot na drsalnici. Hkrati na ledu, a kot po tirih," se je smejalo Evenepoelu.
Zdaj se lahko popolnoma posveti osvajanju Toura
Ob naštevanju njegove popolne zbirke lovorik in zmag v kronometru se je Evenepoel zamislil in hkrati oponašal samega sebe: "Zdaj se ne morem začeti pritoževati, kajne? Sem olimpijski prvak. Uspelo mi je odkljukati vsa prvenstva. Prišel sem do konca. Zelo lepa češnja na zelo veliki torti vožnje na čas."
Belgijski novinarji so takoj poudarili, da to pomeni, da se bo lahko popolnoma posvetil pripravam in življenju favorita za zmago na Dirki po Franciji. Med letošnjo veliko pentljo je že dokazal, da je največji izzivalec Tadeja Pogačarja in Jonasa Vingegaarda. "Če Tour ni želel priti v Pariz, sem pa sam prišel v Pariz," se je Evenepoel spretno izognil omenjanju prihodnosti na dirki vseh dirk.
Pogled že uperjen proti cestni dirki
Na novinarski konferenci je Evenepoel priznal, da si je po stopničkah v Nici privoščil zabavo. Spat je šel šele ob 4.30, zato ne čudijo njegove prejšnje izjave, da je bil v ponedeljek popolnoma povožen. "A prava zabava bo še prišla po koncu vsega," je Evenepoel dal vedeti, da tokrat ne bo ponočevanja. Naslednji cilj je znan – cestna dirka naslednjo soboto, kjer bo Belgija prva favoritinja.
Van Aert želi dopolniti zbirko odličij
Na cesti se razmerje med belgijskima kapetanoma obrača. Izpostavljeni favorit je Wout van Aert, pri čemer bo imel Remco Evenepoel proste roke za značilni napad od daleč. Van Aert za spremembo tokrat ni bil drugi, temveč tretji. Na olimpijskih igrah ima zdaj srebrno in bronasto medaljo.
"Vem, kaj bom lovil na cestni dirki. Da popolnim to zbirko. A trenutno sem izredno ponosen, da sva skupaj z Remcom stala na zmagovalnem odru," je bil ganjen van Aert, ki ga je tokrat igra sekund in sreče postavila na zmagovito stran.
Smola Valižana, sreča Italijana
Nesrečni Josh Tarling je po gumidefektu in menjavi kolesa za manj kot tri sekunde zgrešil tretje mesto. Brez težav bi mladi Britanec ogrožal tudi zlato odličje Evenepoela. "Sranje se dogaja," je bil več kot zgovorni komentar 20-letnega Valižana, ki je sploh prvič med člani končal kronometer zunaj zmagovalne trojice, če odštejemo prolog na Dirki po Norveški.
Ravno zaradi nasmeha sreče je bil Filippo Ganna presrečen s srebrno medaljo. Mojstrsko se je rešil na mokri cesti, ko so ga že vsi gledalci videli v ograji in na tleh. Razpoloženi Italijan se je šalil z Belgijcema in zlasti precej nižjim olimpijskim prvakom. "Neverjetno, kakšen stroj. Tako majhen, pa tako aerodinamičen in hkrati močan," se Ganna ni mogel načuditi, da je Evenepoel le šest dni po koncu Dirke po Franciji v dežju našel toliko moči in postal pravi zlati belgijski deček.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje