Mednarodni olimpijski komite nima enotnega seznama kolajn po posameznih državah. Razlog je v tem, da so nekateri dobitniki medalj na olimpijskih igrah pred prvo svetovno vojno nastopali za ekipe, ki so bile sestavljene iz športnikov vseh narodnosti. Tako je združena ekipa na OI leta 1900 v Parizu prejela šest zlatih in po tri srebrne in bronaste medalje.
Po neuradnih podatkih se lahko z največjo bero medalj pohvalijo ZDA. Američani so se že na prvih OI v Atenah leta 1896 domov vrnili z najboljšim izkupičkom (11, 7, 2). Do prve svetovne vojne so bile ZDA na sedmih od desetih OI najuspešnejša država. Prehiteli so jih le Francozi leta 1900, Britanci leta 1908 ter Nemci leta 1936. Prevlada Američanov je doživela vrhunec na OI v domačem St.Louisu leta 1904, ko so gostitelji pobrali kar 78 zlatih, 82 srebrnih ter 79 bronastih kolajn. Najbližja zasledovalka Nemčija je prejela 4 zlate, 4 srebrne ter 5 bronastih medalj.
Tudi olimpijske igre takoj po drugi svetovni vojni so bile v znamenju ZDA. V Londonu leta 1948 so bile ZDA z 38 zlatimi medaljami daleč pred naslednjo Švedsko (16 medalj). Na igrah v Helsinkih leta 1952 je bilo že opaziti, da so ZDA dobile konkurenco. Američani so bili sicer znova najboljši (40 zlatih), druga pa je bila Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR). Prav ZSSR je v naslednjih letih prekinila prevlado športnikov iz ZDA na olimpijskih igrah. ZSSR je bila prvič najboljša v Melbournu leta 1956 (37 zlatih medalj), uspeh pa so športniki iz ZSSR-ja ponovili še leta 1960 v Rimu (43 zlatih medalj). Dvoboj ZDA - ZSSR se je nadaljeval tudi na naslednjih sedmih olimpijskih igrah, na igrah leta 1980 v Moskvi ter leta 1984 v Los Angelesu pa je presegel športne okvire, saj se zaradi hladne vojne državi nista hoteli udeležiti iger, ki so jih organizirali njihovi nasprotniki.
Po razpadu ZSSR-ja jih je leta 1992 nasledila Skupnost neodvisnih držav (SND), ki je še zadnjič premagala ZDA. Američani so slavili na igrah v Atlanti leta 1996, v Sydneyju leta 2000 in Atenah 2004, največja naslednica ZSSR-ja, Rusija, pa ni bila kos velesili z druge strani Atlantskega oceana.
Olimpijske igre v Pekingu leta 2008 so bili v znamenju gostiteljev. Kitajci so osvojili kar 100 medalj, od tega 51 zlatih. Američani so bili znova na vrhu na igrah v Londonu leta 2012, ko so prejeli 46 zlatih medalj, prav toliko so jih dobili tudi leta 2016 v Rio de Janeiru, ko so bili spet na vrhu. V Tokiu 2020 so Američani osvojili 39 zlatih medalj, eno več od Kitajcev.
Pregled najboljših držav po olimpijskih igrah:
OI | Naj država | Zlato | Srebro | Bron | Skupaj |
Atene 1996 | ZDA | 11 | 7 | 2 | 20 |
Pariz 1900 | Francija | 29 | 44 | 39 | 112 |
St. Louis 1904 | ZDA | 78 | 82 | 79 | 239 |
London 1908 | Velika Britanija | 56 | 51 | 39 | 146 |
Stockholm 1912 | ZDA | 25 | 19 | 19 | 63 |
Antwerpen 1920 | ZDA | 41 | 27 | 27 | 95 |
Pariz 1924 | ZDA | 45 | 27 | 27 | 99 |
Amsterdam 1928 | ZDA | 22 | 18 | 16 | 56 |
Los Angeles 1932 | ZDA | 41 | 32 | 30 | 103 |
Berlin 1936 | Nemčija | 33 | 26 | 30 | 89 |
London 1948 | ZDA | 38 | 27 | 19 | 84 |
Helsinki 1952 | ZDA | 40 | 19 | 17 | 76 |
Melbourne 1956 | Sovjetska zveza | 37 | 29 | 32 | 98 |
Rim 1960 | Sovjetska zveza | 43 | 29 | 31 | 103 |
Tokio 1964 | ZDA | 36 | 26 | 28 | 90 |
Ciudad de Mexico 1968 | ZDA | 45 | 28 | 34 | 107 |
München 1972 | Sovjetska zveza | 50 | 27 | 22 | 99 |
Montreal 1976 | Sovjetska zveza | 49 | 41 | 35 | 125 |
Moskva 1980 | Sovjetska zveza | 80 | 69 | 46 | 195 |
Los Angeles 1984 | ZDA | 83 | 61 | 30 | 174 |
Seul 1988 | Sovjetska zveza | 55 | 31 | 46 | 132 |
Barcelona 1992 | Skupnost neodvisnih držav | 45 | 38 | 29 | 112 |
Atlanta 1996 | ZDA | 44 | 32 | 25 | 101 |
Sydney 2000 | ZDA | 37 | 24 | 32 | 93 |
Atene 2004 | ZDA | 36 | 39 | 26 | 101 |
Peking 2008 | Kitajska | 48 | 22 | 30 | 100 |
London 2012 | ZDA | 46 | 28 | 30 | 104 |
Rio de Janeiro 2016 | ZDA | 46 | 37 | 38 | 121 |
Tokio 2020 | ZDA | 39 | 41 | 33 | 113 |