Direktor SB-ja Celje Dragan Kovačić je poudaril, da ne držijo informacije, da iz Splošne bolnišnice Celje odhajajo zadnji trije radiologi. Odpoved so dali trije od skupaj osmih redno zaposlenih specialistov radiologije. Od osmih radiologov je sicer trenutno ena radiologinja na starševskem dopustu, nekateri pa so zaposleni delno. Preračunano ima tako celjska bolnišnica trenutno za 5,2 radiologa, je pojasnil direktor. Sicer pa po pogodbah sodelujejo še z 22 zunanjimi radiologi.

Vodstvo SB-ja Celje je bilo o odhodu treh radiologov obveščeno konec julija, odpovedi pa začnejo veljati 1. oktobra. Dva od treh sicer nista bila zaposlena za polni delovni čas. Vsi trije so tako skupaj opravili za 2,3 radiologa rednih delovnih ur. Z njihovim odhodom bo imela Splošna bolnišnica Celje redno zaposlenih za 2,9 radiologa. "To seveda ni noben poskus blažitve problematike, problem je velik," je poudaril Kovačić.

Pojavljale so se tudi informacije, da brez treh radiologov, ki so podali odpovedi, v SB-ju Celje ne bo več radiologov, ki bi se vključevali tudi v nujno zdravstveno varstvo, torej v dežurstva v nočnem času ter ob koncih tedna in za praznike. Tudi to po besedah direktorja ne drži.

Brez omenjenih treh radiologov bi bilo vzdrževanje neprekinjenega zdravstvenega varstva izjemno oteženo, je opozoril. A kako velika bo problematika, še ni povsem jasno. V SB-ju Celje so s tremi radiologi namreč še vedno v pogovorih. "Oni so vseskozi izražali tudi zagotovilo, da bodo ostali v sodelovanju z bolnišnico Celje, vprašanje je ostala samo oblika sodelovanja, in da bodo tudi vzdrževali obseg dežurne službe, kot so ga do zdaj," je poudaril. Pogodbeno sodelovanje bi bilo sicer za bolnišnico dražje od rednih zaposlitev, in sicer zaradi drugačne obdavčitve dela po pogodbah civilnega prava.

O razlogih za odpovedi je direktor povedal, da so bili trije radiologi ključni pri zagotavljanju nujnega zdravstvenega varstva, potem ko je pred letom in pol dalo odpoved sedem radiologov. "V tem letu in pol so bili izrazito, izrazito preobremenjeni," je pojasnil.

Vsak od njih je namreč opravili približno sedem do osem dežurstev mesečno, kar je po besedah Kovačića dvakratnik povprečne mesečne obremenitve posameznega zdravnika specialista v bolnišnici. Po dežurstvih pa so radiologi še ostajali v službi in odčitavali izvide.

Zato razlog v odpovedih ni bil "lov za denarjem", pač pa ureditev delovnih razmer, je poudaril.

Reševanje z zunanjimi sodelavci

V SB-ju Celje bodo pomanjkanje specialistov radiologije skušali rešiti z zunanjimi sodelavci, še bolj pa si želijo sistemskih sprememb. Na vprašanje, kako sistemsko rešiti problematiko, je Kovačić odgovoril, da predlaga tri ukrepe. Kot prvo predlaga ukinitev plačevanja zasebnikov po realizaciji in njihovo ponovno plačevanje po koncesijah, torej v omejenem obsegu.

Glede na to, da bolnišnice zagotavljajo nujno zdravstveno varstvo, hkrati pa obravnavajo bolnike z najtežjimi zdravstvenimi stanji, je treba spremeniti način plačevanja in več denarja nameniti javnim zavodom, meni. Kot tretji ukrep pa predlaga možnost, po kateri bi lahko javni zdravstveni zavodi sklepali pogodbe za popoldansko delo z lastnimi zaposlenimi. Te pogodbe pa bi morale biti manj obdavčene, kot so trenutno, je poudaril.

"Mislim, da je pripravljenost za spremembe zdaj velika," je odgovoril na vprašanje, kako so se na ministrstvu za zdravje odzvali na predlagane tri ukrepe. Ministrstvo je po njegovih besedah za 27. avgust napovedalo sestanek z vsemi bolnišnicami, kjer bodo govorili o omenjenih predlogih.

Pomanjkanje radiologov vseslovenska težava

Težava pomanjkanja radiologov je po vsej Sloveniji, saj jih regionalne bolnišnice izgubljajo, je poročala novinarka TV Slovenija Duška Lah. "Imamo zelo hudo pomanjkanje na radiologiji, trenutno zaposlujemo zgolj dva in pol radiologa, k nam hodijo na pomoč zunanji sodelavci," je pojasnila Adeja Jelenko, strokovna direktorica SB-ja Trbovlje. V dežurni službi nimajo stalnega radiologa.

V slovenjgraški bolnišnici je osem specialistov in še pet po podjemnih pogodbah. "Hitro se lahko zgodi, da ne samo specialisti zdravniki, ampak tudi radiološki inženirji, ki so trenutno pripravljeni delati po podjemnih pogodbah prek svojih rednih obveznosti, morda ne bodo več pripravljeni," je o krhkem ravnovesju, ki ga imajo, za TV Slovenija povedala Natalija Krajnc, strokovna direktorica SB-ja Slovenj Gradec.

Ministrstvo sklicalo krizni sestanek, vsebina še neznana

Ministrstvo za zdravje je že sklicalo sestanek z glavnimi deležniki, na katerem bodo obravnavali različne rešitve, ki bi ustrezno obravnavale problematiko. Vendar bodo – kot je poročala novinarka TV Slovenija Sara Dvorjak – počakali, da se iztečejo poletni dopusti, najverjetneje do konca avgusta. Koga bodo povabili, pa še ne vedo oziroma še ne želijo govoriti.

Edina sistemska rešitev je poenotenje delovnih razmer v javnem in zasebnem zdravstvu, pa meni Erik Brecelj, ki vodi strateški svet za zdravstvo. Kot poudarja, radiologi pri zasebnikih ne opravljajo dežurstev, kot to počnejo zdravniki v javnih zavodih, in so pri zasebnikih za delo tudi nagrajevani.

Ta razlika nastaja zato, ker storitve v javnem in zasebnem zdravstvu niso enako plačane, opozarja Brecelj. Javni zavodi, kot pojasnjuje, so za storitve plačani manj, zato jim ne ostane dovolj denarja za nagrajevanje zdravnikov.

"Veliko je bilo na strateškem svetu že dogovorjenega, napisanega. Veliko je bilo postavljenega. Se dogovarjamo, kako bomo to spremenili, ampak očitno bo treba to pospešiti in z malo hitrejšimi koraki spraviti v vsakdanje življenje. Mislim, da smo prišli do konca. Celjska bolnišnica je to dokazala. Jeseni je treba sprejeti ukrepe, da bodo zdravniki ostali v javnem zdravstvu in bili nagrajeni, da se bo smiselno truditi tudi v javnem zdravstvu. Delaš, ne delaš, plačilo je isto," je dejal Brecelj, ki meni, da za odhode radiologov ni kriva napoved vlade, da bo ostro razmejila javno in zasebno zdravstvo. Ob tem je prepričan, da večina zdravnikov želi ostati v javnem zdravstvu, odhajajo pa zaradi nekonkurenčnosti javnega zdravstva.

Zdravniška zbornica: Zdravniki si želijo boljše organizacije dela

Zdravniška zbornica je ob novici o odhodih treh radiologov iz celjske bolnišnice poudarila, da odhode zdravnikov iz javnega zdravstvenega sistema spremljajo z zaskrbljenostjo in da ves čas opozarjajo ter pozivajo odločevalce k ureditvi in izboljšanju pogojev dela.

Odločevalci bi morali po mnenju zbornice prav tako vodstvom dati več možnosti nagrajevanja, s katerimi bi lahko zaposlene lažje obdržali v javnih zdravstvenih zavodih.

Skrb vzbujajoč je namreč podatek, da zaradi pomanjkanja zdravnikov in posledično čezmernih obremenitev o odhodu iz javnega zdravstva po podatkih ankete zbornice iz leta 2022 razmišlja polovica zdravnikov, so opozorili. Ti zdravniki si želijo predvsem boljše organizacije dela, omejitve dela na zakonsko določenih 48 ur tedensko in več spoštovanja ter razumevanja nadrejenih.

"Tudi v konkretnem primeru smo na ministrstvo za zdravje naslovili poziv k aktivnemu, premišljenemu in predvsem hitremu ukrepanju, ki je nujno za ohranitev strokovnega dela in nadaljnjo kakovostno oskrbo bolnikov. Ministrstvu smo predlagali tudi skupen sestanek z vodstvom bolnišnice, na katerem bi poiskali rešitve, ki bi prispevale k izboljšanju trenutnega stanja," so še navedli v odzivu.

Priprava novele zakona o zdravstveni dejavnosti

Na ministrstvu za zdravje sicer pripravljajo novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo po napovedih razmejila javno in zasebno zdravstvo. A bi lahko predlagane ukrepe po besedah direktorja SB Celje Kovačića ministrstvo uvedlo že z uredbo, in to še pred sprejetjem zakona.

Kovačić kot težavo poudarja dejstvo, da je na področju radiologije omogočeno plačevanje po realizaciji, torej vseh opravljenih zdravstvenih storitev, ne samo vnaprej načrtovanega obsega, kot na nekaterih drugih področjih.

V času prejšnjega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana je v določenem obdobju za vse zdravstvene storitve veljalo plačevanje po realizaciji z namenom skrajševanja čakalnih dob. Po oceni Kovačića je bil poskus v prvi fazi učinkovit, potem pa se je izrodil.

Po njegovem mnenju gre za nelojalno konkurenco, saj morajo javni zdravstveni zavodi zagotavljati tudi neprekinjeno zdravstveno varstvo, hkrati pa se morajo držati številnih pravil. Rezultat je manjše plačilo za težje delo, je opozoril. Po njegovih besedah imajo podobne težave kot celjska tudi nekatere druge slovenske bolnišnice, sledila pa bila lahko tudi klinična centra.