Ob kiparjevem jubileju so mu v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju pripravili razstavo z naslovom Vedno v začetku. Postavitev so pospremili z izidom dveh publikacij – knjige s pogovorom Miklavža Komelja s Pogačnikom z naslovom Vedno v začetku ter pesniške zbirke s pesmimi Iztoka Geistra in Pogačnikovimi risbami z naslovom Tihe stvari. Razstavo pa si je mogoče ogledati še do 30. avgusta.

Marko Pogačnik je leta 1967 diplomiral iz kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Bil je ustanovni član gibanja OHO in v 70. letih pobudnik komune v primorski vasi Šempas. Širša javnost Pogačnika pozna kot oblikovalca slovenskega državnega grba.

Že desetletja se ukvarja s krajinsko umetnostjo in z zdravljenjem Zemlje s pomočjo svoje lastne metode, ki jo je poimenoval litopunktura – s to na akupunkturnih točkah pokrajine zdravi Zemljo. Že od začetka je poudarjal potrebo po iskanju sožitja z Zemljo, poosebljeno v konceptu Gaje kot panteističnega načina sobivanja planeta in življenja na njem. Te posege je izvajal po vsem svetu, zelo odmevno v Benetkah, na meji med Irsko in Severno Irsko ter v Quitu v Ekvadorju.

Iskanje čudovitega zdravja Zemlje
Umetnik sam pravi, da ga zanimajo nepoznani ali zatrti potenciali čudovitega zdravja Zemlje.

"S svojo telepatsko in energijsko občutljivostjo zaznavam kraje, pomembne za zdravje in življenje Zemlje. Razvil sem ustrezni jezik dojemanja, s katerim se da te zaznave prevesti v takšno, največkrat slikovno obliko, da jo moj razum lahko prebere. Takšno branje nevidnih razsežnosti prostora imenujemo geomantija. Teoretično ga utemeljujem v svojih knjigah. Pri tem pa, ko tako interpretiram bistvo nekega kraja, se pogosto pokažejo travme in blokade, ki ne dovolijo, da bi kraj lahko polno zadihal. Za take primere sem razvil oblike zdravljenja prostora s pomočjo litopunkture, govorice kozmogramov ali z zvokom," je leta 2013 dejal ob pregledni razstavi, ki jo je imel v Umetnostni galeriji Maribor. Leto pred tem so obširen pregled Pogačnikovega petdesetletnega prizadevanja za novo definiranje razmerja med umetnostjo in družbo predstavili v Moderni galeriji v Ljubljani.

Avtor številnih knjig
Pogačnik podpisuje več knjig – to so Ljubljanski trikotnik, Elementarna bitja, Ko se boginja vrne ter Zdravljenje zemlje, zdravljenje sebe, ki so bile prevedene v številne jezike. Leta 1991 je za pregledno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani prejel nagrado Prešernovega sklada.

Kipar, ki nam kaže, kako lahko “vsi ustvarjamo nove oblike sobivanja”
Ko je leta 2016 prejel naziv Unescov umetnik za mir, je generalna direktorica Organizacije ZN-a za izobraževanje, znanost in kulturo Irina Bokova poudarila njegov izjemni opus, ki "že vseskozi poudarja naraščajoče grožnje, s katerimi se spoprijema Zemlja, a tudi in predvsem procese, s katerimi lahko vsi in vsak med nami ustvarjamo nove oblike sobivanja in sporazumevanja z vsemi živimi organizmi na planetu in vseh njegovih krajinah".