Ena izmed možnosti, ki bi lahko pripomogla k pravičnemu izhodu iz premoga, je tudi vzpostavitev plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru. Foto: BoBo
Ena izmed možnosti, ki bi lahko pripomogla k pravičnemu izhodu iz premoga, je tudi vzpostavitev plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru. Foto: BoBo

Pred dobrim tednom dni je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo sporočilo, da je Termoelektrarna Šoštanj tik pred stečajem. Ker Teš ne proizvaja le elektrike, temveč skrbi tudi za ogrevanje Šaleške doline, je minister Bojan Kumer napovedal pripravo intervencijskega zakona, ki bo s prihodnjim letom Tešu omogočil 150-milijonsko pomoč. Obratovanje elektrarne bo odtlej namreč namenjeno predvsem zagotavljanju ogrevanja v Velenju in Šoštanju, ki za zdaj nimata druge alternative.

V občini Velenje je 9718 gospodinjskih odjemalcev, v občini Šoštanj 1565, skupaj je na sistem daljinskega ogrevanja priključenih 11.283 gospodinjstev oziroma več kot 35.000 odjemalcev in 650 industrijskih uporabnikov, so sporočili z Mestne občine Velenje.

Na vprašanje, ali nameravajo v občinah Velenje in Šoštanj pohitriti iskanje novega vira ogrevanja, glede na to, da bo vzdrževanje obstoječega sistema državo stalo približno 150 milijonov evrov letno, odgovarjajo, da preobrazba sistema daljinskega ogrevanja intenzivno poteka že zadnja tri leta.

Prva faza prenove, ki že poteka, prinaša obnovo obstoječega omrežja in obnovo 12 večjih toplotnih podpostaj ter 84 internih toplotnih podpostaj v večstanovanjskih blokih in pripadajočega omrežja. Druga faza prinaša umestitev ustrezne mešanice obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplote, tretja pa sočasno energetsko prenovo vseh stavb, so sporočili iz obeh občin.

Sorodna novica Je skorajšnji stečaj Teša res presenečenje?

Kateri OVE naj bi nadomestil premog, še ni znano

Odločitev o tem, katera mešanica obnovljivih virov bo v celoti nadomestila premog, še ni bila sprejeta, so zapisali. Med možnostmi so sončne elektrarne in toplarne, male hidroelektrarne in biomasa iz odpadnega lesa. Gradnja razpršenih obnovljivih virov naj bi predvidoma potekala med letoma 2027 in 2033. "V celoti bo sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline končan leta 2033," sta za MMC sporočili občini Velenje in Šoštanj.

Ena izmed možnosti je postavitev plavajoče sončne elektrarne. Ministrstvo za naravne vire in prostor je junija letos že objavilo pobudo za postopek državnega prostorskega načrta. Največja plavajoča sončna elektrarna v državi je načrtovana na umetnem Družmirskem jezeru, ki je nastalo zaradi pridobivanja lignita v velenjskem premogovniku. Plavajoča elektrarna je predvidena na polovici razpoložljive površine jezera, navaja Holding Slovenske elektrarne. Ocenjena moč elektrarne je do 140 megavatov, letna proizvodnja do 140 GWh električne energije, z njo bi lahko oskrbovali približno 35.000 gospodinjstev letno, še navaja HSE.

V občinah so pri napovedih previdnejši. Zapisali so le, da želijo doseči kakovostno bivanjsko okolje za dolino, ki je na prelomnici in se ji obeta desetletje sprememb. "Po končani tranziciji bomo imeli zelene, obnovljive vire toplotne oskrbe in prenovljen daljinski sistem z minimalnimi izgubami," zagotavljajo.

Nujna energetska sanacija stavb

Potrebni bodo tudi konkretni vložki v energetsko sanacijo stavb. V občini Velenje je namreč v celoti energetsko saniranih le 10 objektov oziroma le štirje odstotki večstanovanjskih stavb. Delno saniranih pa je slaba tretjina večstanovanjskih stavb. "Gre za ugotovitve delovne skupine za analizo porab toplotne energije in vode po večstanovanjskih objektih, ki jo je imenoval župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in temeljijo na pregledih objektov in razpoložljivih podatkih upravnikov ter strokovnih služb," so sporočili z MO-ja Velenje.

"Načrtujemo torej nove vire energije za toploto, ki bodo obnovljivi in razpršeni. Prvi korak je obnova vse infrastrukture, vseh toplovodov in vročevodov. Sočasno je nujno energetsko obnoviti vse stavbe na območju Mestne občine Velenje in občine Šoštanj in izobraziti prebivalce, kako smotrno ravnati s toplotno energijo," so zapisali.

Hkrati pa so na občini Velenje znova poudarili, da so vsi načrti za zeleno preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja in prehodom na nov, do okolja prijaznejši vir, povezani z načrtom zapiranja Premogovnika Velenje in preobrazbo Teša. Ti procesi pa so odvisni tudi od čimprejšnjega sprejetja zakonov o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju velenjskega rudnika, ki ju pričakujejo že vse od leta 2022, ko je bila sprejeta nacionalna strategija za izstop iz premoga.

Skupni seji občin Velenje in Šoštanj

Občinski svetniki občin Velenje in Šoštanj so se zaradi zadnjih napovedi glede skorajšnjega stečaja Teša in napovedanega interventnega zakona zbrali na skupni izredni seji obeh občin. Prebivalci Šaleške doline namreč nasprotujejo interventnemu zakonu, ki ga predlaga MOPE, je za Televizijo Slovenija poročala Lea Vornšek Pejovnik. Od vlade pričakujejo, da bo spoštovala zaveze iz nacionalne strategije za izstop iz premoga, ki predvideva, da bi lignit v velenjskem premogovniku prenehali izkopavati najpozneje v letu 2033, s čimer bi se končalo tudi obratovanje šestega bloka Teša. Strategija obenem poudarja tudi nujnost gospodarskega prestrukturiranja regije in prekvalifikacije delavcev, z namenom pravične izvedbe prehoda na bolj zelene vire energije.

Interventnega zakona ne podpirata niti župana Velenja in Šoštanja, Peter Dermol in Boris Goličnik.

Svetniki so poudarili, da pričakujejo čimprejšnje sprejetje dveh zakonov, ki naj bi začrtala prestrukturiranje regije in zagotovila pravičen prehod, o katerem vse bolj dvomijo.

Seje so se udeležili tudi minister za gospodarstvo Matjaž Han, minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, ki je zadolžen za zakon o prestrukturiranju regije, in minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, je še poročala TV Slovenija.

Zaradi Teša vroče v Šaleški dolini