Na portalu Športni SOS tokrat odgovarjamo na vaši kolesarski vprašanji. Še vedno ste vabljeni k postavljanju vprašanj (ne glede na šport ali dogodek).
2405. Kakšna je trasa letošnjega kronometra na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu v primerjavi s prejšnjimi izvedbami?
Tomaž K.
Letošnji kronometer je dolg 46,1 kilometra in prinaša 413 višincev, kar v povprečju pomeni devet metrov na en prepeljan kilometer.
Posamični kronometer se na svetovnih prvenstvih vozi od leta 1994, statistični podatki proge v Zürichu so tako praktično skladni s 30-letnim povprečjem na svetovnih prvenstvih (1994−2013): 44,9 kilometra, 410 višincev in 9,3 metra na en kilometer. Skratka, dokaj povprečen kronometer (povprečen seveda za standarde svetovnega prvenstva). Sledijo še petletna povprečja.
Obdobje | Dolžina (km) | Višinci (m/km) | Hitrost (km/h) |
1994−1998 | 42,3 | 10,4 | 48,9 |
1999−2003 | 45,0 | 10,6 | 50,1 |
2004−2008 | 46,0 | 10,3 | 49,5 |
2009−2013 | 49,0 | 6,8 | 50,0 |
2014−2018 | 44,7 | 10,1 | 49,3 |
2019−2023 | 42,2 | 7,9 | 52,0 |
Povprečje | 44,9 | 9,3 | 50,0 |
Letos | 46,1 | 9,0 | ? |
Poglejmo še korelacijo med temi tremi spremenljivkami.
Spremenljivki | Korelacija |
dolžina−višinci | -0,03 |
dolžina−hitrost | 0,26 |
višinci−hitrost | -0,67 |
Med dolžino in višinci pričakovano ni nobene korelacije, največja pa je med višinci in hitrostjo, kar je seveda povsem logično. Bolj hribovit je kronometer, nižja je povprečna hitrost.
2406. Kateri je bil najhitrejši in kateri najpočasnejši kronometer na svetovnih prvenstvih?
Tomaž K.
Pri odgovoru se lahko navežem na prejšnji odgovor, saj je hitrost precej povezana z višinci, kar je očitno pri obeh skrajnih rekordih.
Najhitrejši kronometer je bil leta 2021, ko je prvenstvo organizirala Belgija. Vožnja na čas je bila dolga 43,3 km, kolesarji pa so na popolnoma ravninski progi pridobili le 34 metrov (0,8 metra na km). Zmagovalec Filippo Ganna je pri tem razvil povprečno hitrost 54,4 km/h.
Najpočasnejši pa je bil leta 2017 v Bergnu na Norveškem. Dolg je bil 31 km, zaradi ciljnega vzpona pa je prinesel 661 višinskih metrov (oziroma kar 21,3 metra na kilometer). Povprečna hitrost prvaka Toma Dumoulina je znašala 41,6 km/h. Drugo mesto je takrat osvojil Primož Roglič, kar je za zdaj edina slovenska članska medalja v tej disciplini na SP-jih.
Jasno je, da so ravno to karakteristike, ki ustrezajo obema najboljšima Slovencema. Ne pozabimo, Roglič je olimpijski prvak postal na progi, ki je bila dolga 44,2 km in je prinesla 746 višincev oziroma skoraj 17 m/km.
Po mnenju stavnic je v Švici prvi favorit Remco Evenepoel (kvote okrog 1,5), sledita še dva specialista te discipline Joshua Tarling (4,33) in Ganna (7,5), v drugi vrsti pa so Roglič (19), Stefan Küng (23) in Edoardo Affini (29).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje