V nedeljo bodo v Avstriji potekale parlamentarne volitve, na katerih bodo volivci izbirali poslance v 183-članskem spodnjem domu parlamenta, imenovanem državni zbor (Nationalrat). Volilni izid je precej negotov, zmagovalec namreč ni znan vnaprej, saj so si tri stranke po javnomnenjskih anketah tesno skupaj.

Skrajno desna Avstrijska svobodnjaška stranka (FPÖ) ima glede na ankete že vse leto najvišjo podporo volivcev, po zadnjem merjenju naj bi prejela 27 odstotkov glasov. Sledi ji trenutno vladajoča desnosredinska Avstrijska ljudska stranka (ÖVP) z okoli 25 odstotki glasov, na tretjem mestu pa je opozicijska levosredinska socialdemokratska stranka (SPÖ) z okoli 21 odstotki. Parlamentarni prag, ki je postavljen pri štirih odstotkih, naj bi presegli še liberalna stranka Neos z 11-odstotno podporo in stranka Zelenih, ki je trenutno v koaliciji z ljudsko stranko, z osmimi odstotki glasov.

Najverjetnejši koalicija svobodnjakov in ljudske stranke ali ljudske stranke, socialdemokratov in Neosa

Glavno vprašanje torej je, kdo bo veliki zmagovalec volitev. Prav majhna razlika med svobodnjaki in ljudsko stranko zadnje dni pred volitvami prinaša obilo negotovosti o povolilni podobi Avstrije in pušča veliko kalkulacij za oblikovanje prihodnje vladajoče koalicije. "Ljudska stranka se zelo približuje svobodnjakom in njena zmaga ni izključena, čeprav svobodnjaki v anketah vodijo že leto dni. Tudi zadnji dnevi pred volitvami niso popolnoma gotovi, saj izkušnje kažejo, da afere niso izključene, če samo pogledamo predvolilno dogajanje pred petimi leti in afero Ibiza. Vendar če bo vrstni red tak, kot zdaj kažejo javnomnenjske raziskave, potem sta glede oblikovanja koalicije najverjetnejši dve možnosti. Ali bo Avstrija dobila koalicijo med svobodnjaško in ljudsko stranko ali pa koalicijo med ljudsko stranko in socialdemokrati v sodelovanju s katero od manjših strank, trenutno se najbolj omenja koalicija s stranko Neos. To bi bilo nekaj popolnoma novega za Avstrijo. Veliko oziroma največ bo odvisno od ljudske stranke, kakšne so njene ambicije, v kateri kombinaciji bi si lahko izpogajala največ in v kateri kombinaciji bi seveda lahko postavila kanclerja," je na vprašanje o tem, kakšno vlado bi lahko dobila naša severna soseda, v pogovoru za MMC dejala dopisnica RTV Slovenija iz Celovca Petra Kos Gnamuš.

Nehammer: S svobodnjaki v koalicijo da, s Kicklom ne

Ker nobena stranka ne more računati na absolutno večino, bo neizbežno morala sodelovati z drugimi. Medtem ko je skorajda jasno, da prihodnje vlade brez ljudske stranke tako rekoč ne more biti – ljudska stranka je neprekinjeno v vladi že vse od leta 1987 –, pa vse preostale stranke ves čas ponavljajo, da s svobodnjaki niso pripravljene sodelovati. Vse, razen ljudske stranke, ki je ob tem dodala "če". Trenutni avstrijski kancler, član ljudske stranke Karl Nehammer, je namreč dejal, da njegova stranka ne bo šla v koalicijo s svobodnjaki, dokler bo njen predsednik Herbert Kickl. "S svobodnjaki torej da, s Kicklom ne. Nehammer je dejal, da se mu zdi Kickl skrajni desničar, preveč skrajen v svojih pogledih, medtem ko se ljudska stranka pred volitvami poskuša predstaviti kot sredinska stranka, stranka, ki bi rada zagotavljala stabilnost," je stališče Nehammerja opisala Kos Gnamuš.

Bi torej lahko svobodnjaki "žrtvovali" Kickla in v primeru volilne zmage za kanclerja predlagali katerega drugega, sprejemljivejšega kandidata iz lastnih vrst? Spomnimo se, takšno potezo je po volilni zmagi na Nizozemskem pred kratkim potegnil Geert Wilders, prvak skrajno desne Stranke za svobodo (PVV). Ker ga nobena stranka ni želela za premierja, je na ta položaj nato prisegel nekdanji vodja nizozemske obveščevalne službe, nestrankarski Dick Schoof. "Kaj se bo zgodilo po volitvah, je težko napovedati. Lahko, da bodo svobodnjaki žrtvovali svojega vodjo, vprašanje je tudi, ali držijo javnomnenjske raziskave, da bo ljudska stranka na drugem mestu. Če bi doživela poraz, bi morda moral za to odgovornost prevzeti Karl Nehammer. Pri svobodnjakih seveda lahko kancler postane tudi kdo drug, vendar za zdaj ni veliko slišati o drugih imenih," je razmere opisala dopisnica.

Avstrijska svobodnjaška stranka (FPÖ) sicer še nikoli ni zmagala na parlamentarnih volitvah – junija letos je prvič dobila največ glasov na volitvah v Evropski parlament –, že dvakrat pa je bila del vladajoče koalicije. Prvič se je to zgodilo leta 2000, ko je ljudska stranka postala prva stranka v zahodni Evropi, ki je v koalicijo sprejela kakšno skrajno desno stranko. To se je do takrat zdelo nemogoče, nekatere akterje iz EU-ja pa je ta poteza ljudske stranke tako razburila, da so uvedli diplomatske sankcije proti Dunaju.

Koalicijo ÖVP-FPÖ smo že dvakrat videli

Kot piše Guardian, je FPÖ ena najstarejših evropskih skrajno desnih strank, saj je bila ustanovljena že leta 1956. Sprva jo je vodil nekdanji nacistični funkcionar Anton Reinthaller, a je imela takrat še dokaj zmerna stališča. To se je spremenilo v 80. letih, ko se je na čelo stranke zavihtel Jörg Haider in jo potisnil na skrajno desni politični pol, z vztrajnim zastraševanjem glede priseljevanja pa ji tudi močno dvignil rejtinge podpore.

FPÖ je vse od takrat pomemben akter na avstrijskem političnem prizorišču. Dvakrat je bila v kombinaciji z ljudsko stranko (ÖVP) manjša koalicijska partnerica – potem ko je bila leta 1999 na volitvah s 27 odstotki glasov na drugem mestu, leta 2017 pa s 26 odstotki na tretjem. A sta se oba njena vladna poskusa dokaj hitro končala. Zaradi notranjepolitičnih sporov je prvo koalicijo zapustila leta 2002, njen drugi vladni poskus pa se je končal leta 2019, ko je izbruhnil škandal Ibiza, ki je odnesel takratnega strankarskega vodjo Heinza-Christiana Stracheja. Videoposnetki, posneti na španskem letoviškem otoku Ibiza, so namreč razkrili tesne povezave med najvišjimi avstrijskimi politiki, poslovneži in mediji. Na objavljenem videoposnetku je Strache med drugim govoril o tem, kako bi lahko podjetja donirala s stranko povezanim združenjem in s tem pridobila vpliv.

Program svobodnjakov nosi ime Trdnjava Avstrija, trdnjava svobode

Svobodnjaki tudi v tej kampanji vztrajajo pri dveh temah – vprašanju migracij in varnosti. Njihov program nosi ime "Trdnjava Avstrija, trdnjava svobode". So evroskeptični, v Evropski uniji se najbolje razumejo z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Vodstvo stranke se celo poigrava z mislijo o öxitu, avstrijski različici brexita. Nasprotujejo sankcijam Bruslja proti Rusiji in nadaljnji finančni in vojaški pomoči Ukrajini. S stranko Enotna Rusija ruskega predsednika Vladimirja Putina so celo podpisali sporazum o sodelovanju.

Na gospodarskem področju zagovarjajo znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, somišljenike pa iščejo predvsem pri zastraševanju glede priseljevanja. "Svobodnjaki v svojem programu zagovarjajo najbolj skrajna stališča. Zavzemajo se za Avstrijo kot trdnjavo, zaustavitev migracij, vrnitev ljudi v države izvora, zmanjšanje števila prosilcev za azil in omejitev trajanja azila. Ter za sprejetje zakona o prepovedi političnega islama," je pojasnila Kos Gnamuš.

Svobodnjaki nasprotujejo združevanju družin priseljencev, ki so že v Avstriji, in se zavzemajo za "remigracijo". Gre za izraz, ki ga na skrajni desnici uporabljajo kot sinonim za izgon prebežnikov oziroma pripadnikov drugih manjšin. Spomnimo, ta beseda je bila v Nemčiji na začetku leta povod za množične proteste proti skrajni desnici. Mediji so namreč razkrili, da je novembra lani v Potsdamu potekal tajni sestanek nemških skrajnih desničarjev, na katerem pa so bili navzoči tudi predstavniki skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), Krščanskodemokratske unije (CDU) in konservativne skupine Unija vrednot (Werteunion). Na njem so govorili prav o t. i. remigraciji.

Herbert Kickl nekatere navdušuje, druge straši

Tudi vodja svobodnjakov Herbert Kickl je osebnost, ki vzbuja zelo različna čustva. Kot pišejo mediji, je provokativen, glasen, napadalen, neposreden, prav zato za nekatere "najzabavnejši govorec v parlamentu", za druge pa najnevarnejši, brez zadržkov podpihuje tudi teorije zarote. Zanimivo je, da ima med najvidnejšimi avstrijskimi politiki eno najnižjih stopenj podpore, kljub temu pa se njegova stranka mesec za mesecem baha na vrhu priljubljenosti. Ker se vse vrti okoli njega, se zdi, kot da bi bile volitve bolj referendum o njem samem. Tudi kancler Karl Nehammer je pred tedni volivcem na srce položil: "Nemogoče je oblikovati vlado z nekom, ki obožuje teorije zarote, ki je Svetovno zdravstveno organizacijo označil za naslednjo svetovno vlado in ki je svetovni gospodarski forum v Davosu opisal kot priprave za svetovno prevlado. Gre za izbiro med njim in menoj." Kickl mu je odgovoril: "Saj ne vem, ali naj se počutim počaščenega ali zasledovanega."

Nehammer je torej jasen – sodelovanje s FPÖ-jem morda, s Kicklom nikakor, saj Kickla označuje za mnogo bolj skrajnega od prejšnjih vodij svobodnjakov. Čeprav se Kickl označuje kot kandidat, ki ni del političnega esteblišmenta, je bil še do leta 2019 kot notranji minister del iste politične elite. Opisuje se tudi kot prihodnji "ljudski kancler" (Volkskanzler), kar je izraz, ki so ga nacisti uporabljali za Adolfa Hitlerja. V času pandemije covida-19 je širil različne teorije, tudi to, da je sredstvo za razkuževanje ivermektin učinkovito v boju proti tej bolezni. Enako je trdil takratni ameriški predsednik Donald Trump.

Nehammer in Kickl imata sicer pestro zgodovino, saj sta bili v obdobju med letoma 2017 in 2019 njuni stranki v vladni koaliciji. Kickl je bil, kot rečeno, takrat notranji minister, Nehammer pa visoki uradnik ljudske stranke. Po izbruhu afere Ibiza je takratni kancler Sebastian Kurz Kickla razrešil, na njegov položaj pa imenoval prav Nehammerja. Ko se je leta 2020 na Dunaju zgodil teroristični napad in razkril resne pomanjkljivosti obveščevalne agencije, je Nehammer krivdo pripisal svojemu predhodniku. Obtožil ga je namreč policijske racije v pisarnah obveščevalne agencije leta 2018, ki jo je po mnenju nasprotnikov organiziral Kickl, da bi jo očistil zvestih pripadnikov ÖVP-ja. Kickl obtožbe zanika.

Proti Kicklu in nekaj drugim funkcionarjem FPÖ-ja od aprila poteka tudi preiskava zaradi domnevne zlorabe javnih sredstev, ki naj bi jih v času sedenja v vladi uporabili za medijske oglase v zameno za ugodno poročanje o stranki. Stranka obtožbe zanika.

Stališča ljudske stranke do migracij niso daleč od pogledov svobodnjakov

Ne glede na to, ali bodo volivci za zmagovalca izbrali svobodnjake ali ljudsko stranko, je jasno, da bo Avstrija po volitvah zaostrila svojo migracijsko zakonodajo. Kot poudarja Petra Kos Gnamuš, se stališča ljudske stranke pri vprašanju migracij pravzaprav niti ne razlikujejo tako zelo od stališč svobodnjakov. "Tudi v ljudski stranki se zavzemajo za strožje ukrepe, omejevanje migracij in za povečanje nadzora na zunanjih mejah Evropske unije. Kljub temu pa Nehammer že ves čas trdi, da je Kickl skrajnež, ki ogroža demokracijo. Ljudska stranka je zadnje volitve, še pod vodstvom nekdanjega predsednika stranke Sebastiana Kurza, dobila prav pri vprašanju migracij. Socialdemokratska stranka se v svojem programu zavzema za porazdelitev beguncev po vsej Evropski uniji, vse stranke pa se strinjajo, da bi morali iz države izgnati osebe, ki zagrešijo huda kazniva dejanja, pri tem pa je vlada napovedala sodelovanje z Nemčijo pri izgonu državljanov Afganistana in Sirije, ki so torej storili huda kazniva dejanja."

Politico: Najpomembnejše volitve v Evropi

Vplivni portal Politico zaradi morebitne zmage svobodnjakov parlamentarne volitve v Avstriji označuje kar za "najpomembnejše letošnje volitve v Evropi", pomembnejše tudi od poletnih predčasnih volitev v Franciji. "Avstrija, precej majhna država, v kateri živi le devet milijonov ljudi, ima v Evropi glede trgovskih in migracijskih vprašanj mnogo večji vpliv, kot bi sklepali po njeni velikosti. Ob morebitni zmagi FPÖ-ja bi bilo močno skrb vzbujajoče, da bi v osrednjem delu Evrope nastal populistični blok do Rusije prijateljskih držav, ki bi segal od Slovaške in Madžarske do Avstrije. To bi ruskemu predsedniku Putinu precej olajšalo sejanje nezadovoljstva v osrčju Evrope," so zapisali.

Slaba gospodarska slika: življenjski stroški so se v povprečju dvignili za 20 odstotkov

Nova avstrijska vlada se bo morala spoprijeti tudi z vse prej kot zavidljivimi gospodarskimi razmerami, v katerih se je znašla Avstrija. Država ima že skoraj dve leti inflacijo, ki je višja od povprečja 27-terice EU-ja (v zadnjem letu 4,2-odstotno), gospodarska rast je nižja od povprečja Unije, življenje postaja vse dražje. Po napovedih avstrijske centralne banke se bo gospodarstvo letos skrčilo za 0,7 odstotka. "Zaradi podražitev v zadnjih dveh letih Avstrijci seveda živijo slabše. Življenjski stroški so se v povprečju dvignili za 20 odstotkov, še dražje so hrana in brezalkoholne pijače, cene so se v povprečju dvignile za 26 odstotkov, razlike med revnimi in bogatimi so vse večje. Revščina se poglablja, opozarjajo humanitarne organizacije. Mladi si težko privoščijo nakup stanovanja, tudi najemnine so se v Avstriji, kljub zelo ugodni stanovanjski politiki, predvsem na Dunaju, pri novih pogodbah v povprečju dvignile za okoli 23 odstotkov. Avstrijce skrbi tudi ohlajanje gospodarstva, gospodarske napovedi so slabše, predvsem zaradi omejene porabe in težav v industriji in gradbeništvu, njihovo gospodarstvo je močno vezano na nemško. Vse to je močno vplivalo tudi na predvolilni boj," je dejala Kos Gnamuš.

Zaradi nedavnih poplav, ki jih je v osrednji Evropi, tudi v Avstriji, kjer je umrlo pet ljudi, povzročilo neurje Boris, so se med predvolilne teme vsaj za nekaj dni prebile tudi posledice podnebnih sprememb. A verjetno ne toliko, da bi lahko ta tema odločilno vplivala na vrsti red strank. Kot je dejala dopisnica iz Celovca, prizadeti v poplavah od vlade zahtevajo čimprejšnjo sanacijo, več denarja za pomoč ljudem v stiski in seveda več vlaganj v protipoplavno zaščito. "Na vlado letijo kritike predvsem na račun nezadostne protipoplavne zaščite, da bo treba na tem področju narediti še bistveno več, saj je vreme vedno bolj ekstremno in se poplave seveda lahko ponovijo. Ali bi poplave lahko vplivale tudi na volilni izid, pa je seveda težko reči, do neke mere zagotovo lahko krojijo uspeh posameznih strank."

Na vprašanje, ali se je v predvolilnem boju v kakršnem koli kontekstu pojavila tudi Slovenija, pa je sogovornica odgovorila, da tega ni bilo zaznati. "Slovenija ima z Avstrijo tradicionalno zelo dobre odnose na političnem, gospodarskem in drugih področjih, manj uspešni pa so bilateralni pogovori glede uresničevanja pravic slovenske manjšine v Avstriji."

Avstrija še vedno 83 odstotkov plina uvozi iz Rusije

Avstrijo pa po volitvah čaka še en trd oreh, saj bo morala nova vlada najti način za diverzifikacijo oskrbe z energijo. Na kakšen način se bodo tega lotili, je močno odvisno od volilnega izida. Neverjeten se zdi podatek, da je še julija letos Avstrija kar 83 odstotkov vsega uvoza zemeljskega plina dobila iz Rusije, čeprav si Evropska unija vse od ruske invazije v Ukrajini februarja leta 2022 prizadeva ruski plin nadomeščati z drugimi viri. EU se je zavezal, da bo do leta 2027 postopoma opustil ruski plin; leta 2023 je v Uniji delež plina, uvoženega iz Rusije, padel na 15 odstotkov.

A to ne drži za Avstrijo, ki je med državami, ki so na tem področju še vedno močno odvisne od Rusije. Ministrstvo za energijo, ki ga vodijo Zeleni, se je zavezalo, da bodo proces opuščanja energetske odvisnosti od Rusije pospešili. "Druge države članice niso zadovoljne, da Avstrija še vedno troši tako velike količine ruskega plina. Politični pritisk, da bi se temu plinu odpovedali, je velik," je za Reuters dejal Stefan Schiman-Vukan, ekonomist na avstrijskem inštitutu za ekonomske raziskave.

Zeleni so si v zadnjih letih prizadevali tudi za povečanje deleža uporabe alternativnih virov energije, tudi Nehammer je obljubil, da bo država zmanjšala odvisnost od ruskega plina. "Velika odvisnost od dobave ruskega plina je za Avstrijo veliko gospodarsko in varnostno tveganje. Zato je za varnost naše države nujno, da še bolj zmanjšamo porabo plina in prenehamo kupovati ruski plin," je pred kratkim zapisalo pristojno ministrstvo.

A ti nameni bi se lahko spremenili, če pridejo na oblast svobodnjaki, ki so naklonjeni sodelovanju z Rusijo in trdijo, da mora ruski plin ostati del ponudbe energetskih virov.

Predsednik države Van der Bellen jeziček na tehtnici?

Volišča v Avstriji se bodo v nedeljo odprla ob 6.45, zaprla pa se bodo ob 17.00, ko bodo znane tudi prve projekcije izidov. Ker se običajno izkažejo za zelo točne, bo verjetno že takrat jasno, ali bodo zmagovalci volitev svobodnjaki ali ljudska stranka. Večina glasov bo preštetih do noči, ostalo bo le še preštevanje glasov po pošti.

Po burni volilni noči pa bo nastopil nov dan – in nova politična preigravanja, kupčije in ponudbe, kdo bo oblikoval novo avstrijsko vlado. Najprej bo na potezi predsednik države Alexander Van der Bellen, nekdanji vodja Zelenih, ki bo po posvetovanjih izbral prvaka ene stranke in ga pozval, naj skuša sestaviti vladno koalicijo. Običajno predsednik države izbere stranko, ki so ji volivci zaupali največ glasov, a tokrat morda ne bo sledil temu nenapisanemu pravilu. Van der Bellen je v preteklosti namreč odkrito kritiziral izjave in poteze Kickla, opozoril je tudi, da ni zavezan temu, da za mandatarja izbere zmagovalca volitev. Glede na to, da po avstrijski ustavi predsednik imenuje vlado, lahko pa tudi zavrne kandidate za kanclerja in ministre, bi utegnil Van der Bellen odigrati veliko vlogo. Sledila bodo strankarska pogajanja. Običajno traja nekaj tednov (lahko tudi nekaj mesecev), da se izoblikuje nova vladna koalicija in razdelijo ministrska mesta.