V devetih mesecih skupaj je bil BDP v primerjavi z enakim obdobjem lani realno višji za 1,4 odstotka.

V devetih mesecih skupaj je bila medletna realna rast BDP-ja z 1,4 odstotka blizu zadnjih napovedi domačih in mednarodnih ustanov za celoletno rast slovenskega gospodarstva. Te ocene so bile namreč v zadnjem času popravljene navzdol in so pri 1,5 odstotka.

Vpliv na gospodarska gibanja je imelo v tretjem letošnjem četrtletju tudi večje število delovnih dni kot v lanskem. Letos sta bila tako dva delovna dneva več, so pojasnili na Sursu.

Kljub rahli pospešitvi glede na drugo trimesečje pa gospodarska dinamika ostaja precej bolj umirjena kot ob koncu preteklega leta in tudi še na začetku letošnjega leta.

Rast BDP-ja v povprečju EU-ja

Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo tudi za primerjave v EU-ju, je bila medletna rast v tretjem trimesečju nekoliko nižja, 1,0-odstotna. V četrtletni primerjavi je bila medtem 0,3-odstotna. V drugem četrtletju sta bili ti stopnji rasti pri 0,7 oz. 0,1 odstotka.

Če je bila pred letošnjim drugim trimesečjem gospodarska rast v Sloveniji precej nad povprečjem evrskega območja in celotnega EU-ja, pa je po upočasnitvi zdaj prav na ravni povprečja. Po popravljenih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat se je namreč BDP v območju z evrom v tretjem trimesečju medletno okrepil za 0,9 odstotka, v celotnem EU-ju pa za 1,0 odstotka.

Občuten padec investicij

Domača poraba se je v primerjavi z lanskim 3. četrtletjem zmanjšala za 0,4 odstotka. Na upad domačega povpraševanja so vplivale bruto investicije, te so upadle za 13,6 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 8,2 odstotka. Najizraziteje so upadle investicije v gradbene objekte, in sicer za 14,5 odstotka, nižje pa so bile tudi investicije v opremo in stroje (za 2,6 odstotka), navaja statistični urad.

Končna poraba se je dvignila za 3,8 odstotka. V okviru nje je najbolj zrasla končna poraba države (za 9,1 odstotka), povečali pa sta se tudi porabi gospodinjstev (za 1,9 odstotka) in nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (za 1,8 odstotka).

Negativno je na BDP vplivalo tudi gibanje zalog, ki je gospodarsko rast oklestilo za 1,3 odstotne točke.

Rast izvoza in uvoza

Izvoz se je skupno povečal za 8,4 odstotka, izraziteje pri blagu (za 9,3 odstotka) kot pri storitvah (za 4,9 odstotka). Zvišal se je tudi uvoz (za 6,5 odstotka), od tega pri blagu za 6,6 odstotka in pri storitvah za 4,5 odstotka. Vpliv zunanjetrgovinskega salda na rast BDP-ja je bil pozitiven in je znašal 1,9 odstotne točke.

Prvi padec zaposlenosti po dolgem obdobju

Skupna zaposlenost se je v tretjem trimesečju medtem malenkost zmanjšala, in sicer za 0,1 odstotka. Gre za prvi padec po zelo dolgem obdobju. Pred tem se je, z izjemo začasnega koronskega šoka, zaposlenost konstantno povečevala od drugega četrtletja 2014.

Banka Slovenije bo znižala svojo napoved

V Sloveniji se je v tretjem četrtletju nadaljevala šibka rast BDP-ja, a so bile razmere nekoliko ugodnejše kot v prvem polletju, ob objavi statističnih podatkov o gibanju BDP-ja ugotavlja Banka Slovenije.

Rast BDP-ja še naprej omejujeta predvsem ciklično ohlajanje gradbeništva in šibko investiranje, medtem ko jo podpirata zlasti državna in zasebna poraba, je ob objavi podatkov zapisala Banka Slovenije. Kot nekoliko presenetljivo so označili to, da je v tretjem četrtletju rast dvigoval tudi zunanjetrgovinski saldo.

Gospodarska rast v Sloveniji je bila tako primerljiva s povprečjem evrskega območja, ki se spopada z vztrajajočimi izzivi, povezanimi s konkurenčnostjo in neugodnimi razmerami v zunanji trgovini, so še navedli v centralni banki.

Čeprav so se gospodarske razmere v tretjem četrtletju nekoliko izboljšale, razpoložljivi podatki za prva tri četrtletja po navedbah Banke Slovenije kažejo šibkejšo rast BDP-ja letos od predhodnih pričakovanj, kar bodo upoštevali v novih napovedih, ki bodo objavljene v sredini decembra. Trenutno je napoved Banke Slovenije za letošnjo rast še 2,5 odstotka, a ustanove, ki so svoje ocene že posodobile, so jih popravile na 1,5 odstotka.

Umar: Rast BDP-ja po pričakovanjih

Po navedbah Umarja je gospodarska rast v okviru pričakovanj njihove jesenske napovedi. "Zadnji podatki kažejo, da so gibanja v izvoznem delu gospodarstva nekoliko ugodnejša od jesenskih pričakovanj, investicijska aktivnost pa je nižja," je dejala v. d. direktorice Umarja Maja Bednaš.

V Umarju menijo, da so tveganja za uresničitev napovedi v mednarodnem okolju povezana predvsem z morebitno zaostritvijo geopolitičnih razmer in trgovinskih konfliktov na svetovni ravni ter počasnejšim gospodarskim okrevanjem v nekaterih pomembnih trgovinskih partnericah. Negotovosti v domačem okolju pa ostajajo povezane predvsem z zagotavljanjem zadostnih zmogljivosti za izvajanje visoke investicijske aktivnosti države v prihodnjih letih in uspešnostjo privabljanja tuje delovne sile.

"Za prihodnje leto mednarodne institucije v pred kratkim objavljenih napovedih predvidevajo krepitev gospodarske rasti v trgovinskih partnericah Slovenije, tako da najnovejše predpostavke mednarodnega okolja ne odstopajo bistveno od predpostavk njihove jesenske napovedi gospodarskih gibanj," so še zapisali na Umarju. V jesenski napovedi Umar napoveduje, da bo gospodarska rast dosegla letos 1,5 odstotka, prihodnje leto pa 2,4 odstotka.