Aretacije in preiskave so po navedbah hrvaške policije rezultat preiskave, ki jo je pred tem izvedel USKOK. "Omenjena dejanja se izvajajo na območju Zagreba in Skradina in se nanašajo na več oseb, med katerimi je tudi visoki državni uradnik, za katere obstaja utemeljen sum, da so storile kazniva dejanja korupcije," so sporočili iz USKOK-a in dodali, da bodo po zaslišanju osumljencev sprejeli odločitev o nadaljnjih ukrepih.

Akcija poteka po nalogu USKOK-a, in ne evropskega javnega tožilca (EPPO), kot je davi pisal portal hrvaškega časopisa Jutarnji list.

Z EPPO-ja so medtem sporočili, da preiskujejo osem oseb, vključno z ministrom za zdravstvo in direktorjema dveh zagrebških bolnišnic, ter dve podjetji. Sumijo jih kaznivih dejanj prejemanja in dajanja podkupnine, zlorabe položaja in pooblastil ter pranja denarja.

Po neuradnih informacijah, ki jih navaja Večernji list, so osumljene tri osebe, in sicer za prejemanje in dajanje podkupnine. Med osumljenci naj bi bil poleg Beroša nevrokirurg in lastnik zasebne poliklinike Krešimir Rotim.

Glavni osumljenec naj bi od junija 2022 do novembra 2024 v kriminalno združbo povezal še štiri osebe, da bi pridobili premoženjsko korist za dve podjetji, ki so ju vodili.

Cilj osumljencev je bil, da bi bilo eno od teh podjetij izbrano za prodajo medicinskih robotskih naprav več bolnišnicam na Hrvaškem. Javnim zdravstvenim delavcem na vodilnih položajih naj bi po navedbah EPPO-ja ponujali denarne nagrade, da bi zagotovili nabavo teh naprav po neupravičeno visokih cenah. Prav tako naj bi vplivali na postopke javnega naročanja, da bi izključili konkurenco, in sicer s tem, da so priredili dokumentacijo tako, da je le eno podjetje izpolnjevalo zahteve.

Drugi osumljenci so ponujali in dajali podkupnine vodilnim osebam v javnem zdravstvu, vključno z ministrom za zdravstvo in odgovornim osebam več hrvaških bolnišnic. Njihov cilj je bil, da dosežejo sklenitev pogodb za projekte bolnišničnih ustanov, vključenih v hrvaški nacionalni načrt za okrevanje in odpornost 2021-2026, financiran iz proračuna Evropske unije v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, pa tudi za druge projekte, financirane iz hrvaškega državnega proračuna.

Beroš naj bi prejel 75.000 evrov podkupnine

Osumljeni so po navedbah EPPO-ja kazniva dejanja za zagotovitev nabave medicinskih robotskih naprav določenega podjetja izvedli v najmanj štirih primerih. V treh primerih jim je to uspelo, pri čemer hrvaški časopis Jutarnji list navaja neuradne informacije, po katerih je Beroš v vsakem od teh primerov prejel po 25.000 evrov podkupnine, skupno pa 75.000 evrov.

Sum, da je zdravstveni minister odobril nakupe operacijskih mikroskopov po previsokih cenah v zameno za podkupnine, po navedbah EPPO-ja obstaja pri nabavi teh naprav za osiješki klinični center, zagrebško kliniko za otroške bolezni in klinični center Sestre Milordnice v Zagrebu. Dokumentacijo so po navedbah EPPO-ja priredili za izdelke, ki jih je dobavljalo le omenjeno podjetje, kar je povzročilo škodo proračunu v znesku skoraj 620.000 evrov.

Splitski klinični center z osumljenim podjetjem ni sklenil pogodbe, ker je odgovorna oseba v bolnišnici zavrnila podkupnino, še navaja EPPO. Šlo je za projekt nabave sistema za robotsko kirurgijo, ocenjenega na 4,85 milijona evrov in v celoti financiranega iz proračuna EU-ja.

Hrvaško tožilstvo Beroša sumi trgovanja z vplivom

Preiskava hrvaškega urada za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (Uskok) je potekala več tednov, je dejal glavni državni tožilec Ivan Turudić. Kot je pojasnil, Beroša ne sumijo prejemanja podkupnine, temveč trgovanja z vplivom.

Turudić je na novinarski konferenci dejal, da so v akciji Uskoka danes poleg Beroša pridržali še dve osebi, preiskava pa poteka še proti eni pravni osebi.

Pridržane, za katere so zahtevali pripor, sumijo dajanja in prejemanja podkupnine, trgovanja z vplivom ter zločinskega združevanja. Beroša ne sumijo prejemanja podkupnine, temveč trgovanja z vplivom, je še pojasnil.

Preiskavo proti Berošu in še sedmim osumljencem je obenem uvedel tudi urad Evropskega javnega tožilca (EPPO). Kot so sporočili, so jo uvedli zaradi suma kaznivih dejanj prejemanja in dajanja podkupnine, zlorabe položaja in pooblastil ter pranja denarja. Poleg Beroša med drugim preiskujejo odgovorne osebe treh hrvaških bolnišnic, medtem ko je odgovorna oseba iz splitskega kliničnega centra po navedbah EPPO-ja podkupnino zavrnila.

Kot je danes dejal Turudić, ne ve, kdaj se je začela preiskava EPPO-ja, pri tem pa dodal, da mora najprej odločiti, ali je za primer pristojen EPPO ali državno tožilstvo.

Poudaril je tudi, da EPPO o svoji preiskavi ni obvestil ne Uskoka ne državnega tožilstva, kar bi po njegovih besedah morali storiti, ter da je informacije o njihovi preiskavi prebral iz medijev.

Poudaril je še, da je v tem korupcijskem primeru šlo za zlorabo sredstev iz državnega proračuna in ne evropskih sredstev. To potrjuje tudi sporočilo za medije EPPO-ja, v katerem navajajo tri primere korupcije, kjer so bila zlorabljena sredstva iz državnega proračuna, v četrtem primeru, pri katerem je šlo za evropska sredstva, pa je odgovorna oseba bolnišnice podkupnino zavrnila, tako da zlorabe sredstev ni bilo.

Beroš je po aretaciji prek svoje odvetnice v celoti zavrnil kazensko odgovornost. "Lahko rečem, da gospod Beroš v celoti zavrača kakršno koli kazensko odgovornost. To je vse, kar lahko komentiram v tem trenutku," je dejala po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina.

Premier zgrožen nad izkoriščanjem položaja

Plenković je Beroša razrešil z ministrske funkcije, takoj ko je v javnosti odjeknila novica o njegovi aretaciji. Ministrstvo za zdravje bo do imenovanja novega ministra vodila državna sekretarka Irena Hrstić, je sporočil tiskovni predstavnik vlade.

V odzivu na aretacijo Beroša, o kateri ga je obvestil glavni državni tožilec, je njegovo domnevno početje označil za izdajo, ob tem pa zatrdil, da imajo organi pregona njegovo polno podporo.

"Očitno gre za kazniva dejanja korupcije," je na izredni novinarski konferenci dejal Plenković in poudaril, da je kot predsednik vlade zgrožen nad idejo, da kdor koli v zdravstvenem sistemu izkorišča svoj položaj za osebno bogatenje ali favoriziranje drugih. Kot je pojasnil, je akcija povezana z nabavo medicinske opreme.

Novica je bila, kot je še priznal, udarec zanj in za vlado. "Zagotovo sem nezadovoljen, razočaran in jezen, tudi vi bi bili na mojem mestu," je dejal in poudaril, da so "prepričani, da gre za primer posameznika, s čigar odločitvami vlada ni bila povezana v nobenem trenutku". Poudaril je tudi, da so takšne nabave v pristojnosti resorja, a da hkrati nihče nima mandata, da bi ga zlorabljal.

"To je izdaja ne le mene osebno, temveč vseh nas," je še dejal. "Če se bo dokazalo, da so obtožbe proti ministru točne, to doživljam kot dejanje izdaje osebnega zaupanja, ki sem ga imel vanj skoraj pet let," je dodal.

Konec stavke zdravstvenih delavcev

Zdravstveni delavci na Hrvaškem so po štirih dneh prekinili stavko, potem ko so z ministrom za zdravstvo Vilijem Berošem in ministrom za delo Marinom Piletićem dosegli dogovor o uredbi o plačnih koeficientih, je v četrtek zvečer sporočil predsednik sindikata Zajedno Krunoslav Kušec.

Stavkajoči zdravstveni delavci, med katerimi so bili laboranti, radiološki in farmacevtski tehniki, medicinske sestre ter zaposleni v sanitetnem prevozu, so zahtevali dvig plačne osnove za najmanj 20 odstotkov in spremembo uredbe o koeficientih za določena delovna mesta.

V času stavke, ki se je začela v ponedeljek, so opravljali le nujne storitve.

Predsednik sindikata Zajedno Krunoslav Kušec je v četrtek sporočil, da bodo od danes vsi normalno delali. Kot je še dejal, so predstavniki sindikata z ministroma imeli konstruktiven pogovor in načelno dosegli dogovor. Dodal je tudi, bodo v prihodnjih štirih mesecih ugotovili vse anomalije v uredbi o koeficientih in jih popravili.

Da v uredbi obstajajo nelogičnosti, se je v četrtek strinjal tudi Beroš in napovedal, da jih bodo v razumnem roku rešili.

Politična kariera Beroša je sicer od danes pod vprašajem, potem ko so policisti davi med akcijo Nacionalnega policijskega urada za boj proti proti korupciji in organiziranemu kriminalu (PNUSKOK) izvedli hišno preiskavo na njegovem domu in ga aretirali.