Sorodna novica Trump po napovedi carin nakazal odprtost za pogajanja. Vztraja, da bodo ZDA doživele razcvet.

Še en negativen dan je napovedalo že dogajanje na Japonskem. Osrednji tokijski delniški indeks Nikkei je zdrsnil za dodaten odstotek, njegova celotedenska izguba se je tako poglobila na deset odstotkov. To je največ po izbruhu epidemije covida pred petimi leti. Bančni sektor je bil najbolj na udaru, v povprečju so delnice v petih dneh padle za 20 odstotkov. Takšnega opustošenja znotraj enega tedna finančni papirji na borzi v Tokiu še niso doživeli. Tudi na evropskih borznih parketih so bile današnje izgube sprva več kot enoodstotne, sredi dneva pa je sledilo že kar dramatično padanje, seveda zaradi novice, da Kitajska uvaja dodatne 34-odstotne carine na ameriško blago.

Petkove izgube večinoma okrog petodstotne
Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra STOXX 600 je padel za pet odstotkov, kar velja tudi za frankfurtski DAX, züriški SMI in londonski FTSE, kar je njegov največji dnevni padec od začetka pandemije. V Parizu je indeks CAC 40 izgubil 4,26 odstotka. Na Dunaju je indeks ATX nazadoval za šest odstotkov, v Milanu pa je indeks FTSE MIB strmoglavil za 6,5 odstotka. Na evropskih borzah je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa danes izpuhtelo več kot 819 milijard evrov, potem ko jih je dan prej 422 milijard evrov.

Vse večja verjetnost za svetovno recesijo
Veliko črnogledost na delniških trgih je sprožil ameriški predsednik Donald Trump z odločitvijo, da ZDA uvedejo carine na uvoz blaga z vsega sveta. Carine so višje od pričakovanj in – čeprav je Trump pozneje nakazal, da je odprt za pogajanja z državami – vnašajo strah pred popolno trgovinsko vojno v slogu 30. let prejšnjega stoletja. Verjetnost za recesijo je vse večja, vsi analitiki navzdol popravljajo napovedi gospodarske rasti. Goldman Sachs ocenjuje, da bi bila v ZDA lahko letna gospodarska rast nižja tudi za več kot eno odstotno točko. Investicijska banka JP Morgan je verjetnost za svetovno recesijo s 40 zvišala na 60 odstotkov. Podjetja se že prilagajajo na nove razmere, avtomobilski koncern Stellantis je napovedal, da bo v devetih ameriških tovarnah začasno odpustil 900 delavcev, v Kanadi in Mehiki pa naj bi številne svoje tovarne začasno kar zaprl.

Applove delnice padle za skoraj 10 % Stellantisove delnice so se včeraj v New Yorku pocenile za skoraj deset odstotkov, podobne izgube pa so imela tudi ameriška podjetja s proizvodnjo v tujini. Applove delnice so zdrsnile za devet odstotkov in se komaj obdržale nad 200 dolarji (najnižja vrednost v osmih mesecih), s čimer so od rekorda oddaljene za več kot 20 odstotkov. Po oceni banke Citi je Apple povsem odvisen od Kitajske, saj ima tam 90 odstotkov svoje proizvodnje. Kot je znano, je Trump predvsem Kitajsko "udaril" z visokimi carinami, ki zdaj skupno že presegajo 50-odstotno stopnjo. Nikove delnice so padle celo za 14 odstotkov, nič kaj dosti bolje pa je niso odnesle delnice preostalih večjih proizvajalcev športne opreme, kot sta Adidas in Puma.

Tudi cene zlata navzdol
Z izjemo vladnih obveznic so prizadeti prav vsi deli finančnega trga. Naftni trg je, na primer, pristal najnižje v štirih letih. Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena maja, je bilo treba na borzi v New Yorku popoldne po evropskem času odšteti 61,97 dolarja, kar je 4,98 dolarja manj kot v četrtek. V Londonu so se junijske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent do zdaj pocenile za 4,65 dolarja, na 65,25 dolarja. V četrtek je, vsaj začasno, celo zlato, ki je v letošnjem prvem četrtletju pridobilo kar 18 odstotkov vrednosti, izgubilo sijaj. Dopoldne je še lahko postavilo novo rekordno vrednost (nad 3160 dolarjev), po novici, da zlato ni vključeno v vzajemne carine, pa je sledilo unovčevanje dobičkov, tako da je njegova cena zdrsnila pod 3100 dolarjev za 31,1-gramsko unčo.

Milijarderji ob 208 milijard dolarjev
Skupno premoženje 500 najbogatejših Zemljanov se je zaradi tega dogajanja skrčilo za 208 milijard dolarjev. Gre za četrti največji enodnevni padec v 13-letni zgodovini indeksa milijarderjev, hkrati pa največje nazadovanje od vrhunca pandemije covida-19, poroča Bloomberg. Največje izgube so imeli ameriški milijarderji z ustanoviteljem Facebooka Markom Zuckerbergom na čelu. Ta je, potem ko so delnice Mete zdrsnile za devet odstotkov, izgubil 17,9 milijarde dolarjev oziroma devet odstotkov svojega papirnatega premoženja. Jeff Bezos (Amazon) je "lažji" za skoraj 16 milijard dolarjev, Elon Musk (Tesla) za 11. Muskovo premoženje se je letos stopilo za 110 milijard dolarjev.