Papeževe posmrtne ostanke so v ponedeljek zvečer položili v krsto v kapeli njegove rezidence v Domu svete Marte. V sredo jih bodo prenesli v baziliko sv. Petra, kjer se bodo lahko verniki poslovili od pokojnega papeža.

Pogrebno bogoslužje bo pred baziliko svetega Petra vodil kardinal Giovanni Battista Re. Papeža bodo nato v skladu z njegovimi željami pokopali v rimski baziliki Marije Velike.

Obred prenosa se bo začel ob 9. uri zjutraj, vodil pa ga bo kardinal komornik Kevin Farrell. Sprevod bo po kratki molitvi krenil prek Trga svete Marte na Trg svetega Petra in skozi osrednji vhod vstopil v baziliko svetega Petra.

Vatikan je podrobnosti o pogrebu sporočil po prvi kongregaciji kardinalov po smrti Frančiška, na kateri so se zjutraj zbrali v Vatikanu.

Razglasili vsebino papeževe oporoke

Po smrti papeža Katoliška cerkev ostane brez vodstva, tekoče posle pa prevzame zbor kardinalov, ki ureja pripravo žalnih slovesnosti in papeževega pogreba ter organizacijo volitev novega papeža.

V ponedeljek zvečer je bila na Trgu sv. Petra prva javna molitev za pokojnega 88-letnega papeža Frančiška. Molitev rožnega venca je vodil italijanski kardinal Mauro Gambetti.

V ponedeljek zvečer je potekal tudi obred, na katerem je kardinal komornik Kevin Farrell uradno potrdil papeževo smrt. Prav tako so sporočili, da je papež umrl zaradi možganske kapi, poročilo pa omenja tudi številne papeževe zdravstvene težave, kot so pljučnica, visok krvni tlak in sladkorna bolezen tipa 2.

V Vatikanu so sporočili tudi vsebino papeževe oporoke. Frančišek je v njej znova potrdil, da želi biti pokopan v rimski baziliki Marije Velike, in sicer na preprost način, njegovo zadnje počivališče pa naj nosi le latinski zapis njegovega papeškega imena: Franciscus.

Zadnje počivališče več papežev

Bazilika Marije Velike je ena od štirih papeških bazilik v Rimu. Cerkev, ki je od Vatikana oddaljena nekaj več kot štiri kilometre, je bila Frančišku ljuba zaradi njegove pobožnosti do Device Marije. V cerkvi je molil pred vsakim svojim potovanjem in po njem, tam je opravil tudi prvo jutranjo molitev po imenovanju za 266. papeža Katoliške cerkve.

Bazilika, ki je v italijanščini znana kot Santa Maria Maggiore, je bila zgrajena leta 432, dve leti pozneje jo je Devici Mariji posvetil papež Sikst III. Je edina bazilika v Rimu, ki je ohranila prvotno zgodnjekrščansko strukturo, čeprav je bila pozneje velikokrat dopolnjena.

V baziliki je pokopanih sedem papežev in več verskih osebnosti. V njem je pokopan tudi baročni kipar in arhitekt Gian Lorenzo Bernini.

Zadnji papež, ki je bil pokopan zunaj Vatikana, je bil Leon XIII., ki je umrl leta 1903.

V soboto zadnji klic v Gazo

Papež Frančišek je v soboto še zadnjič govoril z duhovnikom župnije v Gazi Gabrielom Romanellijem, s katerim se je redno slišal od začetka vojne v palestinski enklavi. Kot običajno je v klicu podal besede tolažbe in blagoslov, je danes sporočil Romanelli.

"Bila je velika sobota in pripravljali smo se na velikonočno vigilijo, ko nas je ob 19. uri po našem času poklical po telefonu," je povedal Romanelli. "Kot vedno je pokazal svojo bližino, podal besede tolažbe, blagoslov in molitev za mir," je dodal.

Romanelli je še povedal, da jih je razveselilo, ko so slišali obsodbo vojne v Gazi v velikonočnem blagoslovu urbi et orbi. Smrt papeža je za župnijo Gaze boleč trenutek, sožalje pa so prišli izrazit tudi pravoslavni kristjani in muslimani, je dodal.

Papež je od začetka vojne v Gazi redno govoril z Romanellijem. Rednih telefonskih pogovorov niso prekinili niti, ko je bil papež v bolnišnici.

Zadnje besede zahvala negovalcu

Pred smrtjo se je Frančišek zahvalil svojemu osebnemu zdravstvenemu asistentu, ki ga je spodbudil, da je na velikonočno nedeljo pozdravil množico na Trgu svetega Petra v Vatikanu, so sporočili iz Vatikana in pojasnili, da so bile to ene njegovih zadnjih besed.

"Hvala, ker ste me pripeljali nazaj na trg," je po poročanju vatikanskega spletnega portala Vatican News dejal Frančišek svojemu negovalcu Massimilianu Strappettiju po zadnji vožnji s papamobilom.

Papež je bil med velikonočnimi praznovanji v nedeljo videti izčrpan, a je kljub temu pozdravil množico in se peljal po Trgu svetega Petra, kjer je bilo zbranih približno 35.000 ljudi.

"Misliš, da mi bo uspelo?" je papež vprašal Strappettija, preden je šel med ljudi, a ga je zdravnik pomiril. Frančišek je nato okoli 15 minut mahal množici in blagoslavljal dojenčke iz papeškega vozila, ki so ga obkrožali številni varnostniki. Pri tem ga je z vzkliki Viva il papa (Naj živi papež) spodbujalo na tisoče navdušenih vernikov.

Popoldne je papež po poročanju Vatican News preživel v svoji rezidenci v Domu svete Marte in v miru večerjal.

Zdravstveno stanje papeža se je poslabšalo v ponedeljek okoli 5.30. Več kot uro pozneje je s postelje pomahal Strappettiju, kar spletni portal opisuje kot gesto v slovo, nato pa je padel v komo.

"Ni trpel, vse je potekalo dokaj hitro," so še sporočili iz Vatikana in še dodali, da je Frančišek umrl, potem ko je po dolgem času znova objel ljudi.

Na pogreb škof Saje

Slovenske škofe bo na papeževem pogrebu zastopal predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje, je za STA povedal ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki Frančiška ocenjuje kot papeža, ki je v papeževanje vnesel preprostost in odprtost, ob tem pa je bil tudi odločen zagovornik življenja.

Po besedah Zoreta so se za to, da bo na papežev pogreb odšel škof Saje, dogovorili zato, ker je trenutno zelo intenziven čas birm "in je težko v tako kratkem času prelagati vse birme, ki so že dogovorjene". "Bomo pa seveda doma molili za papeža in maševali zanj. Predvidena je tudi maša z diplomatskim zborom in drugimi odgovornimi v državi ter predstavniki drugih verstev v stolnici," je dejal.

Glede zapuščine pokojnega papeža ocenjuje, da je Frančišek naredil zelo močan vtis s svojim preprostim slogom vodenja Cerkve, vse od tistega prvega večera, ko je bil izvoljen za papeža in je prišel v ložo bazilike svetega Petra, kar je nato zaznamovalo tudi vsa leta njegove službe.

"Druga stvar je bila njegova izredna odprtost, ki se je kazala v tem, h komu vse se je namenil, koga vse je nagovoril, kolikokrat je šel v rimske zapore in kolikokrat je veliki četrtek, spomin zadnje večerje, praznoval med ljudmi z roba družbe in jim umival noge. To so bile geste, ki so globoko segale v srca ljudi," je prepričan Zore.

Papež je bil po njegovi oceni tudi zelo odločen zagovornik življenja, "tako na njegovem začetku kot na njegovem koncu". "Bil je zagovornik družine, zveze med možem in ženo v zakonu. Na eni strani je bila torej odprtost za človeka, bližina z njim, poslušanje, na drugi strani pa zagovarjanje temeljnih vrednot, na katerih lahko družba živi in se razvija," Frančiškovo delo ocenjuje Zore.

Vernikov v Sloveniji se je Frančišek po oceni nadškofa med drugim dotaknil s tem, da je, preden je postal papež, že bil na obisku v Sloveniji, pa tudi s tem, ko so mu za vsak božič in za vsako veliko noč v Rim odnesli slovensko potico "kot znamenje posebne slovenske pozornosti in hvaležnosti za vse, kar naredi za Cerkev v svetu in tudi Cerkev v Sloveniji". "To so tiste stvari, ki so srcu blizu in človeka toplo nagovarjajo od znotraj," je dejal.

Papeža, ki bo v Vatikanu nasledil Frančiška, po oceni nadškofa čaka vrsto izzivov. Prvi izziv bo napet položaj, ki je posledica vojn v svetu. "Na vojne je pokojni papež Frančišek vedno opozarjal. Njegov klic po miru je bil, tako sam sodim, najmočnejši klic za mir v našem svetu v teh njegovih letih. Njegov naslednik bo moral biti enako močan zagovornik miru in bo moral klicati odgovorne v družbi, naj gradijo mir in ne rušijo z vojno," je dejal.

Izziv za novega papeža po bo oceni Zoreta tudi razslojenost človeštva, ki se na eni strani kaže v nakopičenem neizmernem bogastvu, na drugi strani pa v milijonih ljudi, ki umirajo od lakote. "Nedvomno bo moral biti pozoren tudi na odnos do Zemlje, ki jo je Frančišek poimenoval naš skupni dom. Absolutno prva skrb pa bo seveda morala biti oznanjati evangelij in ga prenašati v svet," še meni Zore.

Sorodna novica Papeževega pogreba se bodo udeležili številni svetovni voditelji, iz Slovenije Pirc Musar in Golob

Štumpf pričakuje kratek konklave

Koprski škof Peter Štumpf pričakuje, da bo konklave za izvolitev naslednika pokojnega papeža Frančiška kratek.

Glede naslednika Frančiška je koprski škof dejal, da osebno nima favorita. Želi si predvsem, da bi Bog čim prej namenil novega pastirja Cerkve, za kar tudi verjame, da se bo zgodilo. Kdo bi lahko postal novi papež, ni želel napovedovati. Ugibanj, da bi lahko prišel z azijske ali afriške celine, pa "ne ocenjuje kot pretirano revolucionarne".

"Namigi so čisto normalni. Vemo, kje so težišča Cerkve danes. To ni več Evropa, to so azijske dežele," je dejal Štumpf. Spomnil je tudi na katoliške kristjane v Severni Ameriki in Afriki, ki jo je ocenil za zelo močno. "Ne samo, kar se tiče porasta števila vernikov, ampak tudi kulturološko in teološko," je dodal.

Frančiškov naslednik bo imel veliko obveznosti in izzivov. Čakajo ga številni obiski, ne le vernikov, temveč tudi svetovnih voditeljev, pravi škof Štumpf. "Potovati bo moral do teh svetovnih voditeljev, pri katerih zdaj trepetamo, kaj nam bodo ušpičili. Nagovoriti bo moral te voditelje," je dejal.

Kot je še opozoril, svet trepeta v krču številnih vojn, napetosti in konfliktov. "Kar papež pove, kako ta sporočila podaja, h komu gre, vse to odmeva v svetovni javnosti in ima tudi določene posledice," je še opozoril škof Štumpf.