Še manj pa - kako Rusijo prepotovati v avtomobilu in to pozimi. Med tem, ko v Sloveniji opozarjamo o izginjanju zim in ledenikov, se je TOLI skozi rusko etapo Misije: Triglavski ledenik v Peking počutil odlično. Njegovih pet spremljevalcev pa se je kljub skandinavskim pripravam na sibirsko zimo, pogosto spraševalo ali se ob večerih pogreti z govejo juho ali vodko.
Moskva, -10ºC in podzemni ruski muzej
Ekipa Studia Peking je finsko-rusko mejo prečila v zgodnjih januarskih dneh in se na prvi postaji ustavila v Sankt Petersburgu. Če so bila dotedajšnja mesta nabita s trajnostnimi praksami in olimpijsko zgodovino, so ruske ulice Misiji ponudile še nekoliko drugačno vsebino. Balalajke in mraz poskrbijo za prvi vtis. Vzhodno-evropski melos se pomeša s fasadami mnogoterih ruskih arhitekturnih slogov, ki se nadgrajujejo že od 8. stoletja.
Ciril je med svojim odkrivanje prestolnice našel eno najbolj zanimivih odkritij - pod zemljo. Sam sprehod skozi moskovski metro daje vtise, ki smo jih Slovenci bolj vajeni v muzejih. Ogromni lestenci, stenski mozaiki, okrancljana stopnišča in keramični detajli pripovedujejo zgodbe starejše in novejše ruske zgodovine, tiri med 223 postajami pa se pod Moskvo razprostirajo na skoraj 500 kilometrih. Zanimivo dejstvo pa je - da k bleščeči podobi prispevajo tudi barve iz Slovenije - nekaj vlakov Mosmetroja je namreč pobeljenih z barvami podjetja Helios.
Čeljabinsk, -15ºC in skok iz Evrope v Azijo
Za Moskvo je ekipa Misije: Triglavski ledenik v Peking za seboj pustila že debelih 6.000 kilometrov, a TOLI-jeva pot še ni bila na polovici. Omembe vredno je še posebej dejstvo, da je vsak kilometer vožnje po zaledenelih ruskih dvo-smernicah bistveno večji podvig kot ležerna medmestna vožnja po Sloveniji. Misija je tako zares postala misija, podvig pa se je še enkrat več izkazal za olimpijskega.
Rastoča publika, ki je za Cirila in ekipo navijala od doma, je v dneh, ki so sledili Moskvi, štela mesta. Kstovo, Kazan, Ufa, Čeljabinsk, Isim, Tatar. Bere se kot lestvica kakšne vzhodne nogometne lige, a vsako mesto je postreglo z večstoletno zgodovino, več sto tisoči prebivalci ter ogromno razdaljo pred naslednjo postajo.
Novosibirsk, -24ºC in najslabša novica na Misiji
Sibirija ni razočarala, je pa zaskelela. Po grlu z vsakim požirkom presneto hladnega zraka in globoko za nohti. Čeprav začuda istočasno prstov več ni bilo čutiti. Tudi vodičko Marino, vajeno Sibirije, je zeblo. Po 8.000 kilometrih na cesti se dnevi pričnejo zlivati in z vsakim dlje od doma, je raslo tudi domotožje. A Sibirja ob svoji neizprosnosti tudi preseneti. Kljub temu, da sibirskega tigra niso videli, je odprava v eni točki sledila še težjim sibirskim sesalcem.
Proti koncu ruske etape pa je misijo izzivov in zmagoslavij presenetila novica, da zaradi poostrenih razmer organizacije pekinških olimpijskih iger, Ciril z ekipo Studia Peking ne bo mogel prestopiti kitajske meje. Enako so sporočili, da velja za ves tovor, brez izjeme. Po 10.020 kilometrih je bilo treba sprejeti odločitev in TOLI-ja poslati v Peking z letalom. Natančneje - iz mednarodnega letališča v Irkutsku proti olimpijskemu mehurčku v kitajski prestolnici.
Irktustk, -29ºC in hoverkraft na ledenem Baikalu
Ekipa je do najbolj vzhodne točke prevozila 11.560 kilometrov. Četrt poti okoli ekvatorja. In uspešno prepeljala TOLI-ja do točke s katere je tudi varno dospel do cilja. Slovo je bilo nemudno in nenavadno, a prav zadnja točka poti je nekako simbolno povezala niti in sklenila rusko poglavje. 1.500 km do Pekinga, 4.200 km do severnega pola in 11.600 do Triglava. Pod Cirilom in ekipo skoraj 1.600 metrov globoko jezero, nato 30 centimetrov ledu, okrog njih pa na kilometre ničesar. Samo 30 let star ruski hoverkraft, ki bo brezhibno vžigal vsaj še 40 let.
Na ledeni plošči Bajkalskega jezera se za Cirila, Aleno, Tomaža, Roka in Marka zaključuje epska pot. Od Triglavskega ledenika, 2.500 metrov visoko, do ledenega Baikala, ki je v Rusijo zarezano tako globoko, da dno seže v kriptodepresijo. Slovenski led se je tam poslovil od ruskega, ekipa pa bo iz bližnjega letališča, zadnjo etapo Misije spisala na poti proti Sloveniji.
Triglavski ledenik, -2ºC in skorajšnje izginotje
Misija: Triglavski ledenik v Peking s potjo čez svet ozavešča o največjem izzivu naše generacije. Segrevanju ozračja in uničujočih vplivih, ki jih ima na okolje. TOLI je sicer potoval po zimi, kar je samo pot svojevrstno nekoliko olajšalo, a dejstvo je, da tako nizke temperature, kot jih je izkusila ekipa od Osla naprej, Triglavski ledenik doletijo le še v zimskih mesecih. Talilna sezona na drugi strani je vse daljša, ledenika pa vse manj. Partner projekta - Geografski Inštitut Antona Melika ugotavlja, da smo morda še zadnja generacija, ki ledenik lahko vidi v živo. Po tem, ko je na istem mestu vztrajal 20.000 let.
