Zaradi tega je pomembno, da se v primeru zaznanih sprememb nemudoma posvetujete z dermatologom.

Med posvetom vam bo dermatolog morda priporočil diagnostični postopek, znan kot dermatoskopija, s katero se opravi pregled kožnih znamenj. Toda kaj točno je dermatoskopija in kaj se z njo lahko odkrije? V nadaljevanju pojasnjujemo, kaj je dermatoskopija in kako jo dermatologi uporabljajo v praksi.

Kaj je dermatoskopija?

Dermatoskopija (znana tudi kot dermoskopija) je neinvazivni postopek, ki se uporablja za oceno stanja kože, las ali nohtov. Dermatolog pri postopku uporablja dermatoskop, ročni instrument, ki mu zagotavlja dodatno svetlobo in povečavo, kar mu omogoča podrobnejšo vizualizacijo območja. Postopek omogoča vizualizacijo podpovršinskih struktur kože v povrhnjici, na dermoepidermalnem stiku in v papilarnem dermisu; te strukture niso vidne s prostim očesom.

Kaj lahko odkrije dermatoskopija?

Dermatoskopija se najpogosteje uporablja za pregled pigmentnih kožnih sprememb. Ker dermatoskop ustvarja veliko bolj podrobne slike, kot jih je mogoče videti s prostim očesom, dermatologu bistveno olajša analizo naslednjih značilnosti kožne lezije:

• Rob znamenja
• Barva znamenja
• Porazdelitev pigmenta
• Oblika znamenja
• Struktura znamenja
• Simetrija znamenja in
• Enakomernost znamenja

Pigmentne kožne spremembe so lahko simptom različnih bolezni, kot so:

• Atipična znamenja - Pri ugotavljanju, ali je znamenje atipično, dermatologi upoštevajo opozorilne znake ABCDE: asimetrija (atipična znamenja so manj simetrična kot normalna), rob (atipična znamenja imajo običajno neenakomeren rob), barva (atipična znamenja lahko vsebujejo več barv), premer in temnost (atipična znamenja so običajno večja in temnejša kot normalna) ter razvoj (znamenje, ki se sčasoma spremeni, je lahko atipično). Čeprav so atipična znamenja na splošno benigna, se lahko včasih razvijejo v melanom.
• Bazalnocelični karcinom - Bazalnocelični karcinom je najpogostejša vrsta kožnega raka, ki se razvije, ko bazalne celice (nahajajo se v zgornji plasti kože) začnejo nenadzorovano rasti.

• Bowenova bolezen - Bowenova bolezen, znana tudi kot ploščatocelični karcinom kože, je zgodnja oblika ploščatoceličnega kožnega raka. V tej fazi so rakave celice omejene na zgornjo plast kože. Če pa se rak ne zdravi, se lahko razširi globlje.
• Hemangiomi - hemangiom je svetlo rdeče znamenje, sestavljeno iz dodatnih krvnih žil. Običajno so ploščati, ko se prvič pojavijo, vendar se lahko postopoma spremenijo v gumijasto izboklino.
• Melanom - Melanom se razvije, ko melanociti (celice, ki proizvajajo melanin) začnejo nenadzorovano rasti. Čeprav je melanom manj pogost kot nekatere druge vrste kožnega raka, kot sta bazalnocelični in ploščatocelični karcinom, je na splošno nevarnejši, ker se hitreje širi.

• Karcinom Merklovih celic - To je zelo redka vrsta kožnega raka, ki je v primerjavi z drugimi oblikami kožnega raka nagnjena k precej hitri rasti.
• Seboroična keratoza - Seboroična keratoza je razmeroma pogosta vrsta nerakotvorne kožne tvorbe. Te spremembe niso nalezljive in običajno ne zahtevajo zdravljenja. Vendar jih boste morda želeli odstraniti iz estetskih razlogov ali če postanejo dražeče, ko se ob njih drgnejo oblačila.

Der ni zgolj diagnostično orodje, temveč se uporablja tudi za vrednotenje aktivnosti bolezni, z njim lahko npr. ocenimo stabilnost vitiliga, ki je bistveno merilo pred odločitvijo za kirurški poseg. Omogoča tudi zgodnjo primerjavo patologije pred in po zdravljenju, s tem lahko pacientu še z večjo verjetnostjo pokažemo pozitivne učinke zdravljenja. Dermoskopija poleg tega izboljša komunikacijo med zdravnikom in bolnikom glede vseh vidikov kožnih bolezni. Pojasnitev narave patologije postane lažja, ko bolnikom pokažemo dermoskopske slike lezij.

Kako poteka pregled kožnih znamenj

Če še nikoli prej niste opravili dermoskopije, morda niste prepričani, kako poteka. V nadaljevanju si preberite, kako običajno poteka dermoskopija:

• Dermatolog bo očistil področje, nanesel gel ali raztopino, nato pa nežno naslonil dermatoskop na vašo kožo. Gel pomaga narediti površino kože bolj prozorno, kar dermatologu omogoča, da vidi tudi strukture pod površino.
• Ko je dermatoskop na mestu, si bo dermatolog skozenj ogledal vašo kožo in posnel vse potrebne fotografije ali videoposnetke.
• Dermatolog vas bo obvestil, ali morate opraviti nadaljnje spremljanje ali testiranje (na primer histopatološki pregled tkiva).
• Dermoskopske slike se lahko fotografirajo ali digitalno posnamejo za shranjevanje in zaporedno spremljanje sprememb.
• Veliko pacientov skrbi, ali bodo med dermoskopijo občutili kakršno koli bolečino. Lahko ste brez skrbi, saj je dermoskopija neboleč postopek. Čeprav boste morda občutili nežen pritisk, ko bo izvajalec dermatoskop prislonil ob vašo kožo, ne bi smeli občutiti nobenega nelagodja.

Kje se nahaja dober dermatolog v Ljubljani?

Za tiste, ki iščejo dobrega dermatologa v Ljubljani, je NYD klinika odlična izbira za dermatoskopijo in celovite storitve na področju dermatologije. Klinika je znana po najsodobnejših prostorih in ekipi visoko usposobljenih dermatologov.

Vsak pacient prejme temeljito oceno kože, ki ji sledi podroben posvet, na katerem so opisane najboljše preventivne strategije in strategije zdravljenja, prilagojene njegovim potrebam. Svoj termin si lahko zagotovite že v tem tednu.