Program je osredotočen na sodelovanje med mlajšo in starejšo generacijo fotografov, končni cilj projekta pa je ozaveščanje o sprejemanju raznolikosti, vključevanju in enakopravnem obravnavanju vseh ljudi. Program se zaključuje s fotografsko razstavo velikih natisov na prostem, ki bo od 9. junija do konca septembra postavljena na ogled v Žalcu ob pivski fontani. Nastale foto zgodbe so opomnik k strpnosti, spoštovanju in upoštevanju vseh ljudi.

Goran Sretenoski, generalni direktor Canon Adria, je o pobudi povezovanja generacij dejal: »Projekt izhaja iz Canonove korporativne filozofije Kyosei, izraža pa našo predanost ljudem, da bi živeli in delali skupaj za skupno dobro, ne glede na kulturo, običaje, politična prepričanja, jezik, raso, spolno usmerjenost, vero, družbeni status in/ali razlike v spolni identiteti. Žal veliko dejavnikov to ovira, vendar si jih prizadevamo odpravljati z različnimi pobudami, vse s ciljem navdihovanja sveta sprememb. Vodi nas odgovornost in želja po razvoju boljše družbe, bolj raznolike, vključujoče in pravične, kjer so ljudje cenjeni, spoštovani, imajo občutek pripadnosti in lahko uspevajo. Družbe, kjer raznoliki ljudje nimajo le enakih osnovnih pravic ampak enake možnosti. Družbe, v kateri prepoznavamo posebnosti, kjer vidimo dlje od lastnih življenjskih izkušenj in kjer so ljudje opolnomočeni preko občutka, da so vredni in cenjeni.«

Moč kreativnega vizualnega pripovedovanja zgodb in kritičnega razmišljanja

Ljudje s pomočjo krativnega izražanja pripovedujemo svoje zgodbe, izražamo mnenja in prikažemo svoj edinstven pogled. Vendar nimajo vsi priložnosti, znanja, veščin ali pa le samozavesti, da bi se izrazili. Naša odgovornost je, da podpremo naslednjo generacijo pripovedovalcev, tako da razvijemo njihove spretnosti in jim ponudimo platformo za izraženje mnenj o globalnih vprašanjih in s tem spodbudo za spremembe in boljšo prihodnost za vse nas.

V okviru Canonovega programa povezovanja generacij so predavatelji in mentorji sodelujočim predstavili moč kreativnega vizualnega pripovedovanja zgodb in kritičnega razmišljanja o družbeno pomembnih vprašanjih, še posebej tistih, ki so pomembna za njih ali ljudi v njihovem okolju. Uvodoma je sodelujoče v projektu v svet raznolikosti, pravičnosti in vključenosti popeljala Barbara Zupančič (Listina raznolikosti Slovenije), o fotografskih zgodbah in reportažnem fotografiranju pa so se lahko iz prve roke podučili od mentorjev Igorja Rosine (Digitalna kamera) in Andreje Ravnak (Mojevesolje.si). Opremljeni z osnovnimi znanji in nekaj Canonove foto opreme so se udeleženci razdelili v projektne skupine in izbrali tematike za fotografiranje.

Razbijanje predsodkov in odkrivanje zgodb o raznolikosti, pravičnosti in vključenosti

Projekt ima svoj moto vgrajen že v temelj, saj že s samim izborom nenavadnih fotografskih timov, ki sestojijo iz srednješolca in upokojenca, naslavlja eno izmed oblik raznolikosti, to je ageizem oziroma generacizem, kot skupek stereotipov in predsodkov na podagi starosti posameznika. Enajst sodelujočih dijakov prvega letnika Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje ter osem seniorjev – upokojencev, ki obiskujejo fotografski krožek na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Žalec, razbijajo te predsodke in vsak s svojim unikatnim pogledom na tematiko in ustvarjanje odkrivajo različne oblike raznolikosti, pravičnosti in vključenosti v svojem okolju.

Medgeneracijski pari so se z ustvarjalnostjo in kritičnim razmišljanjem posvetili osmim med seboj zelo različnim zgodbam, ki pa imajo skupno rdečo nit – govorijo o ljudeh, ki se ne skladajo s stereotipi v družbi, na nek način odstopajo od povprečja in se zaradi svoje drugačnosti zlahka znajdejo v središču pozornosti, obdani s pristranskimi komentarji. Svoje zgodbe so pred fotografskimi objektivi delili romunski sezonski delavci v hmeljevih poljih Savinjske doline, oseba z downovim sindromom, vrhunska športnica brez noge, upokojenca, ki sta strastna igralca telefonske igrice, temnopolti posvojenci v slovenskem okolju, tetraplegik – fotograf, kraljica ulice in osebe v procesu zdravljenja odvisnosti od drog. Preko izzivov iz njihovega vsakdanjega življenja lahko bolje razumemo težave in bolečine pa tudi priložnosti, ki jim jih predstavlja raznolikost.

»Delo v ekipah oz. parih junior-senior je bil zanimiv izziv povezovanja generacij, tudi za oba mentorja, ki sta morala v zelo kratkem času v ekipi vzpodbuditi duh sodelovanja in timskega dela. Za obe generaciji je bil v osnovi največji izziv fotografiranje na terenu in pristop do neznancev. Vsakdo ima nekoliko svojstven pristop do fotografije, pogled na zgodbe ljudi, način komunikacije, življenjsko ozadje in izkušnje. Iz vsakdanjika so nam vsem dobro poznane relacije med tema dvema generacijama – medtem ko sta skozi družinske vezi zelo dobro in pozitivno povezani, sta po drugi strani zaradi različnih življenjskih izkušenj in že osnovnih generacijskih razlik precej drugačni. Na projektu so se pari srečali le dvakrat ali trikrat in v tem času so se uspeli nekoliko spoznati, navezati komunikacijo, sodelovati pri isti nalogi. Za poglobljen odnos, v katerem bi drug drugemu lahko dali več, izmenjali svoje poglede na življenje, se drug od drugega naučili različnih pristopov pri fotografiranju itd. bi seveda projekt moral trajati bistveno dlje. Je pa bilo zanimivo opazovati, kako so se nekateri pari zelo hitro in samoiniciativno povezali, drugim pa je bilo nekako nelagodno oz. so več energije posvečali njim precej zahtevni fotografski nalogi,« sta o mentorstvu medgeneracijskih parov dejala Andreja Ravnak in Igor Rosina.

Vsakdo ima pravico do odstopanja od norme, vsi pa lahko drug drugega spodbujamo, navdihujemo in spominjamo, kaj pomeni živeti v harmoniji. In čeprav smo raznoliki, smo si v marsičem podobni, saj si vsak človek želi pripadati, biti spoštovan in cenjen kljub ali pa ravno zaradi drugačnosti.

UTRINKI IZ ODPRTJA RAZSTAVE: https://www.digitalna-kamera.si/canonov-program-povezovanja-generacij-na-ogled-v-zalcu/