Med najbolj poznanimi in največkrat omenjenimi so hemoglobin, kreatin, inzulin in drugi. Tvorijo jih aminokisline.

Beljakovine so eno od esencialnih živil oziroma makro hranil, ki jih v telo v večji meri vnašamo s prehrano.

Naše telo je sposobno samo proizvajati vse aminokisline razen devetih, ki jih moramo v telo vnesti s hrano. Kot dobri viri beljakovin se pogosto navajajo izdelki živalskega izvora. V nasprotju s prepričanji mnogih pa za to, da v telo vnesemo dovolj beljakovin, ni potrebno, da uživamo meso ali pravzaprav katerekoli živalske izdelke. Tudi posamezniki, ki se prehranjujejo izključno z rastlinsko prehrano, lahko v svoje telo vnesejo zadostne količine proteinov. Proteini se nahajajo v rastlinskih prehranskih virih, kot so semena in oreščki ter stročnice. Celo nekatere žitarice vsebujejo določeno količino beljakovin, a so zgoraj omenjena živila bolj bogati viri tega pomembnega živila.

Kot smo že omenili, proteini v telesu igrajo mnogo različnih funkcij, od izgradnje strukture nohtov (kreatin), strukture las (ravno tako kreatin), transporta (inzulin) do transporta hranilnih snovi (hemoglobin), pravilne izgradnje tkiv in podobno. Vsaka beljakovina ima svojo vlogo.

Skrbijo za rast in vzdrževanje tkiv

V normalnih pogojih naše telo proizvede enake količine beljakovin, kot jih porabi za izgradnjo novih in zdravljenje poškodovanih tkiv. V določenih okoliščinah pa pride do neravnovesja, ko telo porabi večje količine beljakovin, kot jih proizvede, in takrat je naša naloga, da poskrbimo, da proteine vnesemo v telo s hrano. Situacije, ko so telesu potrebni beljakovine v povišanih količinah, so na primer v času bolezni, nosečnosti in dojenja.

Vzdržujejo pravilno ravnovesje tekočin v tkivih

Proteini regulirajo procese v telesu, ki skrbijo za ohranjanje ravnovesja tekočin. To vlogo imata albumin in globulin, proteina v krvi, ki skrbita za normalne količine tekočin v telesu s tem, da zadržujeta vodo. To pomeni tudi, da zadržujejo kri v naših žilah. Če jih zaužijemo premalo, svoje naloge ne morejo opravljati in tekočina začne uhajati v prostore med celicami. Tam se nabira in lahko vodi v zatekanje, ki se še posebej pogosto pojavi na območju trebuha.

Dajejo nam energijo

Proteini vsebujejo štiri kalorije v gramu mase, kar je enaka količina energije, kot jo dobimo z ogljikovimi hidrati – maščoba nam z devetimi kalorijami na gram prinese največ energije. V normalnih okoliščinah proteini telesu zagotavljajo zelo malo energije, saj se OH in maščobe v telesu lažje prebavijo, poleg tega pa imajo proteini druge, pomembnejše funkcije v telesu. V okoliščinah, ko telo nujno potrebuje energijo (na primer po 18 do 48 urah brez hrane) pa začne prebavljati mišice, da nam aminokisline lahko dajejo energijo.

Prenašajo informacije

Med beljakovine spadajo tudi hormoni, ki so v bistvu kemijski prenašalci informacij, ki omogočajo komunikacijo med celicami, tkivi in organi. Proizvajajo in izločajo jih hormonske žleze, kri pa jih prenaša do ciljnih tkiv in organov, kjer se vežejo na beljakovinske receptorje na površini celic. Primeri beljakovin, ki so tudi hormoni, so na primer inzulin, glukagon in rastni hormon.

Tvorijo strukturo različnih tkiv v telesu

Določeni proteini zagotavljajo celicam in tkivom potrebno strukturo. Mednje spadajo kreatin, kolagen in elastin. Kreatin najdemo v koži, nohtih in laseh. Še posebej pogosto je kreatin omenjen v frizerskih krogih, kjer ga hvalijo kot tisto, kar naredi lase močne in sijoče. Elastin je, kot namiguje že njegovo ime, visoko elastičen in omogoča mnogim tkivom v telesu, da se po obremenitvi povrnejo v prvotno obliko. Ta tkiva so na primer maternica, pljuča in žile. Kolagen pa je v telesu prisoten v največjih količinah in tvori kosti, kožo in vezi.

Krepijo imunski sistem

Proteini sodelujejo pri tvorbi protiteles, ki se borijo proti okužbam. To so beljakovine, ki ščitijo telo pred vdorom bakterij in virusov, ki so lahko zelo škodljivi za naš imunski sistem. Ko ti tujki vstopijo v naše telo, to začne proizvajati protitelesa, ki pomagajo pri njihovem uničenju. Brez protiteles bi se virusi in bakterije prosti množili in bi hitro zavzeli naše telo. Ko telo proizvede protitelesa proti določeni bakteriji ali virusu, se vedno zna boriti proti njim. Tako krepimo imunost na določene bolezni, na katere se telo ob ponovni pojavitvi lahko hitreje odzove.

Pomagajo pri transportu in shranjevanju hranilnih snovi

Proteini prenašalci po krvnem sistemu prenašajo različne snovi, na primer hranilne snovi. Prenašajo jih v celice, iz celic ali znotraj ene celice. Hemoglobin, na primer, je beljakovina, ki prenaša kisik iz pljuč v tkiva, ki ga potrebujejo. Lipoproteini so še en primer tovrstnih beljakovin, ki prenašajo holesterol in druge maščobe v našem krvnem sistemu. Nekateri proteini pa imajo tudi vlogo shrambe za določene snovi.

Sprožajo biokemijske reakcije

Beljakovine, ki pripomorejo k izvajanju mnogih biokemijskih procesov, ki se odvijajo v celicah in zunaj njih, imenujemo encimi. Vežejo se na molekule v celici, imenovane substrati, kar sproži reakcije, ki so nujen del našega metabolizma. Nekateri encimi za sprožanje reakcij potrebujejo vitamine in minerale. Brez encimov procesi, kot so prebava, strjevanje krvi, krčenje mišic in proizvodnja energije, ne bi mogli normalno delovati.

Vzdržujejo optimalen pH v telesu

Proteini igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju količin kislih in bazičnih snovi v krvi in drugih telesnih tekočinah. To ravnovesje je izjemno pomembno, saj lahko že majhna sprememba v pH v telesu povzroči veliko škodo. Beljakovina, ki pripomore k uravnavanju pH v telesu je hemoglobin.

Zdaj lahko vidite, kako pomembno vlogo igrajo v telesu beljakovine, kot so inzulin, hemoglobin, kreatin in druge. Poskrbite, da jih boste vsak dan zaužili v zadostnih količinah in vaše telo bo delovalo, kot mora.