Morda vas bo presenetilo, da je gleženj eno izmed najpogosteje poškodovanih delov telesa, saj zvini predstavljajo kar 10–30 % vseh športnih poškodb?
Čeprav se lažji zvini na prvi pogled ne zdijo problematični, lahko neustrezno zdravljenje ali prezrtje poškodbe pripeljeta do dolgotrajnih težav, saj se kar 20–40 % ljudi, ki so utrpeli zvin, sooča s ti. kronično nestabilnostjo gležnja!
Na srečo obstajajo učinkovite neoperativne metode, ki bistveno pospešijo okrevanje in preprečijo dolgoročne težave. S pravo kombinacijo terapevtskih vaj ter specializirane instrumentalne fizioterapije lahko uspešno obnovite gibljivost in kmalu ponovno zaživite aktivno!
Kaj je zvin gležnja?
Zvin gležnja je poškodba, ki nastane zaradi delovanja prekomerne sile, ki presega naravno mejo gibljivosti sklepa, kar povzroči poškodbo sklepne ovojnice, vezi ali sklepnih površin kosti, ki tvorijo gleženj.
Čeprav je zvin mogoč na katerem koli sklepu, so nekateri zaradi specifičnih obremenitev in položaja tovrstnim poškodbam bolj izpostavljeni!
Zvine gležnja delimo na tri tipe glede na mesto poškodbe; lateralni, medialni in sindesmotični. Lateralni zvin je najpogostejši in nastane, ko se stopalo zvije navznoter, kar poškoduje vezi na zunanji strani gležnja.
Medialni zvin je redkejši in vključuje poškodbo vezi na notranji strani gležnja, do katere pride, ko se stopalo zvije navzven.
Ali ste vedeli, da poznamo tudi več stopenj zvina, ki se razlikujejo po resnosti poškodbe?
Lažja oblika se nanaša na manj hudo poškodbo, pri kateri so vezi le rahlo nategnjene, simptomi pa se običajno umirijo v kratkem času. V nasprotju hujši zvini vključujejo resnejšo poškodbo vezi in tako zahtevajo kompleksnejše in dolgotrajnejše zdravljenje!
Pomembno je, da vse zvine obravnavamo resno, saj neustrezno zdravljenje vodi do ponavljajočih zvinov in kronične nestabilnosti!
Simptomi zvina gležnja
Ne glede na mehanizem nastanka poškodbe, zvine spremljajo značilni simptomi. O katerih najpogosteje poročajo pacienti klinike Medicofit?
Eden najizrazitejših je zagotovo bolečina. Čeprav je po poškodbi ta sprva blaga, se pri obremenjevanju ali gibanju poškodovanega gležnja ta hitro stopnjuje. Za pogosta spremljevalca zvina veljata tudi oteklina in modrice.
Pogosta težava s katero se srečujejo pacienti, je tudi omejena gibljivost - eden najbolj frustrirajočih simptomov, saj ovira že izvedbo preprostih gibov.
Poleg omenjenih znakov je gleženj na otip tudi toplejši, kar je posledica povečane prekrvavitve na mestu poškodbe, ki pospeši celoten proces celjenja.
Kdo ima večje tveganje za poškodbo?
Lažjim zvinom gležnja smo pravzaprav izpostavljani vsi, vendar je najpogostejši pri posameznikih, ki se ukvarjajo z resnimi športi ali rekreativnimi aktivnostmi.
Še posebej je pogost pri športih s hitrimi spremembami smeri, skoki ali pristanki kot so nogomet, košarka, tek in odbojka!
Poleg športov, ki povečujejo tveganje za zvin gležnja, obstajajo tudi nekateri dejavniki tveganja, ki dodatno prispevajo k možnosti poškodbe. To so:
- Pretekli zvini - posamezniki, ki so že doživeli zvin gležnja, imajo povečano tveganje za ponovitve,
- slabše ravnotežje - pomanjkljiva stabilnost telesa lahko vodi do večje verjetnosti poškodb pri nenadnih ali nepričakovanih gibih,
- omejen dorzalni upogib - manjša gibljivost v gležnju pomeni večje tveganje za zvin ter
- neustrezna obutev - nošenje obutve, ki ne zagotavlja dovoljšnje opore ali stabilnosti.
Kako ukrepamo ob zvinu gležnja?
Cilji katerim sledimo po lažjem zvinu vključujejo zmanjšanje otekline in bolečine, ter zaščito poškodovanih ligamentov pred novo poškodbo.
Po akutnih poškodbah gležnja običajno ravnamo po protokolu PRICE, ki zajema zaščito poškodovanega uda, počitek, hlajenje z ledom ter kompresijo!
V zadnjih letih se strokovnjaki vse pogosteje poslužujejo načela P.O.L.I.C.E., katerih kratica vključuje:
- zaščito poškodovanega uda (Protection),
- postopno uvedbo optimalne obremenitve (Optimal Loading),
- hlajenje področja (Ice),
- kompresijo (Compression) in
- dvig poškodovanega uda (Elevation).
Kdaj poiskati strokovno pomoč?
V kolikor po zvinu gležnja občutite hudo bolečino, ki onemogoča normalno gibanje ali opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, je nujno, da čim prej poiščete pomoč pri zvinu gležnja - strokovnjaka, ki oceni stanje zvina in ponudi ustrezno terapevtsko zdravljenje.
Po zvinu gležnja se mnogo pacientov odloči za zdravljenje v kliniki Medicofit, kjer s strokovno ekipo nudijo celovit program rehabilitacije, ki temelji na večletnih izkušnjah in vključuje kombinacijo specializiranih vaj in naprednih rehabilitacijskih tehnik.
Specialna fizioterapija - ključ do okrevanja
V kolikor ste utrpeli lažji zvin gležnja, operacija v večini primerov ne bo potrebna, saj stanje dandanes obvladujemo že z naprednimi konservativnimi metodami!
Za učinkovito okrevanje po zvinu je poleg akutnega POLICE protokola ključna tudi skrbno načrtovana fizioterapija, v sklopu katere pacient z vajami ponovno vzpostavi normalno gibljivost ter okrepi okoljske mišice.
V kliniki Medicofit pacientom nudijo specializirano terapevtsko obravnavo, kar prispeva k hitremu okrevanju in dolgoročnim učinkom zdravljenja!
Rehabilitacija v kliniki Medicofit
V kliniki se rehabilitacija lažjega zvina začne z osnovnimi vajami, ki so usmerjene v zmanjšanje bolečine, otekline in izboljšanje gibljivosti gležnja.
Sprva je poudarek na pridobivanju polnega obsega gibanja (ROM), ki ga je treba doseči pred začetkom funkcionalne rehabilitacije. Ko je doseženi ustrezen ROM ter se bolečina in oteklina nekoliko umirita, nadaljujemo s fazo krepitve.
Krepitev oslabelih mišic je ključna za hitro okrevanje in preprečevanje novih poškodb. Poudarek je na peronealnih mišicah, saj je njihova šibkost povezana s kronično nestabilnostjo gležnja. Sprva so vaje izometrične in postopoma prehajajo v dinamične, ki jih otežimo z elastičnimi trakovi.
Ko pacient doseže polno obremenitev brez bolečin, se v rehabilitacijo vključijo tudi proprioceptivne in ravnotežne vaje za obnovitev posturalne kontrole. V kliniki Medicofit pri tem uporabljajo sodobno opremo različnih pripomočkov, ki omogočajo postopen napredek!
Poleg gibalne terapije v kliniki program podkrepijo tudi s sodobno tehnologijo kot sta ultrazvočna KRIO terapija SIXTUS in WINTECARE tecar, ki učinkovito lajšata bolečino in spodbujata regeneracijo poškodovanih tkiv na naraven način.
Poleg tega fizioterapevti izvajajo tudi napredne manualne tehnike za sproščanje fascije s čimer se zboljša gibljivost ter zmanjša mišična napetosti. Dobro učinkuje tudi masaža, ki vzdržuje elastičnost poškodovanih vezi, kar zagotavlja optimalno obnovo tkiva.
Ustrezno zdravljenje lahko bistveno zmanjša tveganje za ponovne poškodbe in vam omogoči, da se k svojim športnim aktivnostim vrnete brez skrbi!
Kakšne so nevarnosti zakasnjene rehabilitacije?
V kolikor zvin ignoriramo in se za rehabilitacijo ne odločimo, lahko tvegamo mnoge zaplete. Če z rehabilitacijo ne začnemo pravočasno, se lahko poškodovane vezi ne zacelijo pravilno, kar povečuje možnosti za ponavljajoče se zvine in nove poškodbe v prihodnosti.
Poleg tega zakasnjena rehabilitacija vpliva na mišično moč in gibljivost. Dolgotrajna neaktivnost tako vodi v atrofijo mišic okoli gležnja, kar še dodatno oslabi stabilnost sklepa.
Pomembno je, da z vajami in strokovno fizioterapijo začnemo takoj po poškodbi, kar nam omogoča čim hitrejši povratek v normalno življenje!
Prognoza in napotki za hitrejše okrevanje!
Pri lažjih zvinih gležnja ob ustrezni obravnavi in rehabilitaciji okrevamo hitro, vendar pa na možnosti ponovnih poškodb pomembno vplivamo tudi sami.
Za preprečitev ponovnih težav, strokovnjaki klinike Medicofit svetujejo:
- Primerno obutev, ki nudi oporo in stabilnost gležnju,
- vključitev vaj za moč in stabilizacijo v vaš vsakdan,
- izvajanje razteznih vaj, ki povečujejo gibljivost in
- postopno povečanje obremenitev, kar telesu omogoča lažje prilagajanje in tako zmanjša tveganje za nove poškodbe.
Čeprav si pri lažjem zvinu gležnja lahko v veliki meri pomagate sami, je za dolgoročne učinke zdravljenja potrebna pomoč izkušenih strokovnjakov, zato vam svetujemo, da se obrnete na kliniko Medicofit, kjer bodo poskrbeli za vaš lahkoten korak!
VIRI
Beynnon BD, Murphy DF, Alosa DM. Predictive Factors for Lateral Ankle Sprains: A Literature Review. J Athl Train. 2002 Dec;37(4):376-380. PMID: 12937558; PMCID: PMC164368.
Mattacola CG, Dwyer MK. Rehabilitation of the Ankle After Acute Sprain or Chronic Instability. J Athl Train. 2002 Dec;37(4):413-429. PMID: 12937563; PMCID: PMC164373.
Erdurmuş, Ö. Y. (2023). Comparison of the effects PRICE and POLICE treatment protocols on ankle function in patients with ankle sprain. Turkish Journal of Trauma and Emergency Surgery. https://doi.org/10.14744/tjtes.2023.29797
Zahra, W., Meacher, H. in Heaver, C. (2024). Ankle sprains: a review of mechanism, pathoanatomy and management. Orthopaedics and Trauma, 38(1), 25–34. https://doi.org/10.1016/j.mporth.2023.11.005
