Pravzaprav lahko karkoli, kar ogroža posameznikovo dobro počutje - bodisi dejansko ali zgolj v njegovem dojemanju - sproži stresni odziv.

Čeprav je stres v določenih okoliščinah koristen in nas lahko motivira k boljšemu delovanju, lahko dolgotrajna izpostavljenost stresorjem negativno vpliva na duševno in fizično zdravje. Kronični stres lahko oslabi sposobnost posameznika, da se učinkovito sooča z vsakodnevnimi izzivi, ter privede do resnejših zdravstvenih težav.

Mehanizem boja ali bega

Stres ima pomembno evolucijsko funkcijo, saj služi kot obrambni mehanizem telesa v nevarnih situacijah. Ob zaznani grožnji telo sproži tako imenovani odziv "boj ali beg", pri katerem se sproščajo stresni hormoni, kot so kortizol, adrenalin in noradrenalin. Ti hormoni pripravijo telo na odziv, bodisi na soočenje z nevarnostjo bodisi na čim hitrejši umik iz situacije.

Ko se aktivira stresni odziv, telo doživlja različne fizične spremembe. Krvni tlak se zviša, mišice postanejo bolj napete in pripravljene na akcijo, pospeši se potenje, kar pomaga pri uravnavanju telesne temperature, poveča se budnost in zbranost. adrenalin in noradrenalin hkrati povzročata tudi hitrejše bitje srca, kar omogoča hitrejšo dostavo kisika in hranil do vitalnih organov ter mišic.

Ta telesni odziv je ključnega pomena v situacijah, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, vendar lahko dolgotrajna aktivacija stresnih mehanizmov povzroči izčrpanost in negativno vpliva na zdravje, zato je treba ukrepati pravočasno in preprečiti stres.

Dejavniki, ki sprožijo stres

Različni okoljski dejavniki, imenovani stresorji, lahko sprožijo stresno reakcijo v telesu. Med njimi so na primer glasen hrup, agresivno vedenje, prehitra vožnja, napete filmske scene ali celo situacije, kot je prvi zmenek. Več stresorjev kot posameznik doživlja, intenzivneje lahko občuti stres. Med najpogostejšimi vzroki za stres sta se izkazala delo in finančne skrbi, kar kaže na velik vpliv vsakodnevnih obveznosti na posameznikovo počutje.

Stres vpliva na naše zdravje, počutje, razpoloženje in kar je zelo pomembno, stres pogosto povzroča tudi nespečnost.

Vrste stresa

Stres lahko razdelimo na dve glavni vrsti - akutni in kronični stres. Poleg tega ga lahko kategoriziramo še v tri skupine: rutinski stres, ki izvira iz vsakodnevnih obveznosti, kot so skrb za družino, delo ali finančne zadolžitve; nenadne spremembe, kot je izguba službe ali smrt bližnje osebe, ki močno vplivajo na posameznikovo življenje; ter travmatski stres, ki je posledica izjemno travmatičnih dogodkov, kot so huda nesreča, napad, naravna katastrofa ali vojna.

Akutni stres

Akutni stres je kratkotrajen in predstavlja eno najpogostejših oblik stresa. Pojavi se ob razmišljanju o nedavnih stresnih dogodkih ali ob pričakovanju izzivov, ki se bodo zgodili v bližnji prihodnosti.

Na primer, posameznik lahko občuti stres zaradi bližajočega se roka ali nedavnega konflikta, vendar občutek izgine, ko se situacija reši. Akutni stresorji so običajno novi in imajo hitro rešitev. Čeprav lahko povzročijo nelagodje, kot so tenzijski glavoboli, razdražen želodec ali občutek napetosti, ne povzročajo enakih dolgoročnih posledic kot kronični stres. Vendar lahko pogosto ponavljanje akutnega stresa sčasoma preide v kronično stanje, ki je lahko škodljivo za zdravje.

Kronični stres

Kronični stres se razvija postopoma in traja daljše obdobje, kar ga naredi bolj škodljivega. Povzročajo ga dolgotrajne življenjske okoliščine, kot so revščina, težavni družinski odnosi ali nesrečen zakon. Pojavi se, ko posameznik ne vidi izhoda iz svojih težav in preneha iskati rešitve.

Poleg trenutnih okoliščin lahko h kroničnemu stresu prispevajo tudi travmatične izkušnje iz otroštva, ki vplivajo na posameznikovo sposobnost spopadanja s stresom v odrasli dobi. Dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko vodi v resne zdravstvene težave, kot so anksioznost, depresija, visok krvni tlak in druge bolezni, povezane s stresom.

Zapis je zgolj informativne narave in ne nadomešča obiska ali posveta pri vašem zdravniku ali farmacevtu.